Nekaj pomembnih osnov o sevanju in ... - …

1 Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 1 Nekaj pomembnih osnov o sevanju in radioaktivnosti U benik in razlaga kviza za Rgames Heinz Oberhummer Behacker & Partner, AT e-po ta: Tomaz Amon Center za znanstveno vizualizacijo e-po ta: Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 2 VSEBINA IGRA 1: SEVANJE SONCA 1. Sevanje in elektromagnetni valovi 2. Son ne opekline in son na slepota IGRA 2: MIKROVALOVI IN RADIJSKI VALOVI 1. O stopnjah nevarnosti sevanja 2. Mikrovalovne pe ice, radar, radio, TV, mobilni telefoni in WLAN 3. O nevarnostih radijskih valov in mikrovalov. IGRA 3: IONIZIRAJO E SEVANJE IN RADIOAKTIVNOST 1. Atomi, jedra, radioaktivnost in ionizirajo e sevanje 2. Razli ne vrste radioaktivnosti 3. Sevanje najdemo povsod 4. Rentgenski arki in radioaktivno sevanje v medicini 5.

2 Druge uporabe radioaktivnosti IGRA 4: U INKI IONIZIRAJO EGA SEVANJA 1. Biolo ki u inki ionizirajo ega sevanja 2. Za ita pred sevanjem 3. U inki naravnega in umetno povzro enega ionizirajo ega sevanja Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 3 IGRA 1: SEVANJE SONCA 1. Sevanje in elektromagnetni valovi Tekst: Kaj je sevanje? Sevanje sestoji iz valovanja ali delcev ki potujejo skozi prostor. Najbolj znano sevanje je svetloba, ki prihaja od Sonca svetilke ali ognja. Svetlobo lahko vidimo z na imi o mi. Kak ne vrste sevanja poznamo? Vidno svetlobo sestavlja elektromagnetno valovanje dolo enih valovnih dol in. Poleg svetlobe obstoja e veliko drugih vrst elektromagnetnega valovanja, ki jih ne moremo neposredno videti s svojimi o mi. Na osnovi njihovih valovnih dol in jih lahko razvrstimo na kratkovalovne in dolgovalovne oziroma z visoko energijo (kratkovalovni) ali nizko energijo (dolgovalovni): Gama arki imajo najkraj o valovno dol ino in najve jo energijo, sledijo rentgenski (X) arki, ultravijoli na svetloba, vidna svetloba, infrarde a svetloba, mikrovalovi in radijski valovi.

3 Radijski valovi imajo najdalj o valovno dol ino in najmanj o energijo. Zato so gama arki najnevarnej i, radijski valovi pa najmanj nevarni. O elektromagnetnem spektru Razli ne vrste elektromagnetnega valovanja razvr ene po njihovi valovni dol ini sestavljajo elektromagnetni spekter. (glej sl. 1). Elektromagnetni spekter Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 4 Son ne opekline in son na slepota Tekst Kaj so son ni arki? Son ni arki so sestavljeni iz vidne svetlobe, pa tudi nam nevidnega elektromagnetnega valovanja. Poleg vidne svetlobe (45%) sonce oddaja tudi infrarde o svetlobo (50%) in ultravijoli no (5%). Infrarde a in ultravijoli na svetloba je nevidna za na e o i. Son ne arke atmosfera deloma filtrira. Zato je sonce mo nej e v visokih nadmorskih vi inah. U inek son ne svetlobe na na na o ko o Infrarde i arki so del son nega spectra in jih utimo kot toploto na ko i.

4 Infrarde a svetloba je skoraj nenevarna. Drugi del son nih arkov ultravijoli na svetloba (UV) je tudi nevidna, toda precej bolj nevarna. Od the arkov dobimo son ne opekline in v najslab em primeru tudi ko nega raka. Ker UV arkov ne utimo, so zato e bolj nevarni. Pred UV se itimo z za itno obleko in kremo za son enje. Visoko v gorah je to e bolj pomembno, ker je tam sonce e bolj mo no. Ali so son ni arki kodljivi za na e o i? Intenzivna vidna svetloba navadno ne more kodovati na im o em, ker o i lahko pripremo in me ikamo. Toda ko sonce postane e mo nej e, npr. na ledeniku, nam lahko po koduje o i (son na slepota). Nikoli ne smemo zreti v sonce dalj asa. Od tega lahko za asno oslepimo! Najbolj nevarna na im o em je UV svetloba. Zato moramo vedno nositi primerna son na o ala, kadar npr. Smu amo v gorah. e si o i ne za itimo, lahko dobimo son no slepoto. Ali lahko poleg sonca nevarni tudi drugi izvori svetlobe in toplote?

5 Laserji so zelo mo ni viri sevanja vidna ali tudi nevidne svetlobe. Pulzirajo i laserji so na im o em e posebej nevarni, ker je pulz laserja prehiter, da bi se mu lahko ubranili pravo asno, ko zapremo Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 5 IGRA 2: MIKROVALOVI IN RADIJSKI VALOVI O stopnjah nevarnosti sevanja - Tekst Kak na je razlika med ionizirajo im in neionizirajo im sevanjem? Ionizirajo e sevanje kot npr. Gama in rentgenski arki imajo mnogo vi jo energijo valovanja kot neionizirajo e sevanje kamor spadajo ultravijoli na, vidna, infrarde a svetloba ter seveda mikrovalovi in radijski valovi. Ionizirajo e sevanje ima dovolj energija, da lahko ionizira atome. To pomeni, da sevanje s svojo energijo lahko izbije elektrone iz atomov in jih spremeni v elektri no nabite ione. Tako lahko tak no sevanje spremeni strukturo molekul in trajno po koduje na e celice.

6 Neionizirajo e sevanje ne more tvoriti ionov in zato je mnogo manj kodljivo (ali sploh ne kodljivo) ivim celicam. Kak ni so u inki neionizirajo ega sevanja na iva bitja? Ve ji del neionizirajo ega sevanja je love kemu telesu nenevarno ali je celo koristno za na e telo. Na primer brez son ne svetlobe ivljenje na Zemlji ne bi bilo mogo e. Toda tudi preve take svetlobe je lahko kodljivo, kar izkusimo na lastni ko i s son nimi opeklinami. Ali pa opekline, ki jih dobimo, e se preve pribli amo ognju in nas ope e njegov vro soj infrarde e svetlobe. Tudi izpostavljenost kratkovalovnemu sevanju (mikrovalovi) je lahko smrtno nevarna. Pomislite samo na meso, ki ga skuhate v mikrovalovni pe ici. Legenda pravi, da so na to idejo pri li, ko je tik nad oddajnikom kratkovalovne radio postaje letela jata rac in so le-te kuhane padale izpod neba. Kak ni so u inki ionizirajo ega sevanja na iva bitja? Ko so ive celice izpostavljene ionizirajo emu sevanju le-to spremeni nekatere od njihovih atomov in molekul in jih zato trajno po koduje.

7 Vpliv sevanja na na organizem zavisi od tega, kateri organ je prizadet in s kak no vrsto sevanja imamo opravka. Nastane lahko radiacijska bolezen, ki lahko vodi v smrt. La ja oblika izpostavljenosti sevanju pa je rak ali dedne bolezni, posledica sprememb genetskega materiala zaradi u inka ionizirajo ega sevanja. Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 6 4. Mikrovalovne pe ice, radar, radio, TV, mobilni telefoni in WLAN Tekst Uporaba mikrovalovnega sevanja v vsakodnevnem ivljenju. Mikrovalovi so zelo uporabni. Pomislimo samo na mikrovalovne pe ice, medicine, radar, komunikacije. Z mikrovalovi lahko grejemo vodo in zato kuhamo take stvari ki, vsebujejo vodo. Majhen kuharski recept: Vzemite Nekaj li k belega kristalnega sladkorja in ga v posodici segrevajte v mikrovalovni pe ici. Ni se ne zgodi. Sladkor ostane hladen. Sedaj dodajte samo Nekaj kaplic vode in ponovite poskus.

8 Nekaj kristal kov sladkorja se raztopi v void, ta raztopina se hitro segreje, voda hitro prodre e naprej, sladkor se za ne pretvarjati v karamel in kmalu dobite odli en rjav caramel. V medicini se mikrovalovi uporabljajo za zdravilno gretje tkiva. Druga uporaba mikrovalov so radarski sistemi. Mikrovalovi se odbijajo od predmetov in potem opazujemo ta odmev na radarskem zaslonu. Komunikacijski sateliti tudi uporabljajo mikrovalove zato, ker lahko nosijo ve informacije kot kratki, srednji ali dolgi radijski valovi. Viri in uporaba radijskih valov Radijski valovi so zelo uporabni za mno ico namenov. Radio in TV, mobilni telefoni, povezava med ra unalniki. Radijski valovi prena ajo radijske in TV oddaje od oddajnikov do na ih sprejemnikov. Podobno tudi pri omre jih mobilne telefonije od oddajnikov, ki sp posejani pa terenu, gredo signali do telefonov in nazaj. Postaja za mobilno telefonijo Brez i ne povezave kot npr.

9 WLAN uporabljajo mikrovalove ali radijske valove pri prenosu podatkov. Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 7 O nevarnostih radijskih valov in mikrovalov Tekst Ali so mikrovalovi in radijski valovi ne kodljivi? Skrb zaradi mo ne kodljivosti sevanja mobilnih telefonov je posebno aktualna danes, ko skoraj vsak poseduje svoj GSM. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravi, da ta sevanja niso kodljiva za nas. Po drugi strani obstoja Nekaj poro il o mikrovalovih, ki so vzrok za nekatere tumorje, smrt celic, pove ano propustnost za hematoencefalno bariero ter po kodbe DNA. Kaj mo neje seva mobilni telefoni ali bazne postaje zanje? Izpostavljenost ljudi radijskim valovom ali mikrovalovom od njihovih mobilnih telefonov je v povpre ju 1000x vi ja kot tista od baznih postaj. To je zato, ker so mobilni telefoni mnogo bli je na emu telesu.

10 Zato je tudi za nas mnogo nevarnej i na telefon kot pa npr. sosedov v bli ini. V em so mobilni telefoni lahko nevarni? Raziskave so se ve inoma ukvarjale s potencialno povezavo med sevanjem mobilnih telefonov in rakom. Izsledki so pokazali da so mobilni telefoni kot smo jih navajeni sedaj nenevarni. Kadar imamo mobitel v bli ini kak ne elektronske medicinske naprave (pacemaker-ritmovnik, vsajen defibrilator, nekateri slu ni pripomo ki) je mo no da telefon ovira njihovo delovanje. To se lahko zgosi tudi pri prenosnih ra unalnikih ali elektroniki v letalih. Zato med letalskim poletom ne smemo telefonirati. Rgames Radiation Games in Virtual Reality and addressing Public Ethical and Risk Concerns 116947-CP-1-2004-SI-MINERVA-M 8 IGRA 3: IONIZIRAJO E SEVANJE IN RADIOAKTIVNOST 1. Atomi, jedra, radioaktivnost in ionizirajo e sevanje Tekst: Kaj so atomi in atomska jedra? Beseda atom izhaja iz starogr ke beside atom in pomeni nedeljiv.