MOBING – PSIHIČNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU

1 2009. UNIVERZA NA PRIMORSKEM. FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER. ZAKLJU NA PROJEKTNA NALOGA. ZAKLJU NA PROJEKTNA NALOGA. MOBING PSIHI NO NASILJE NA. DELOVNEM MESTU . TATJANA TEFE. TATJANA TEFE. KOPER, 2009. UNIVERZA NA PRIMORSKEM. FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER. Zaklju na projektna naloga MOBING PSIHI NO NASILJE NA. DELOVNEM MESTU . Tatjana tefe Koper, 2009 Mentor: vi . pred. mag. Klemen irok POVZETEK. Diplomska naloga se osredoto a na MOBING psihi no NASILJE na DELOVNEM MESTU , ki tudi v Sloveniji nara a in postaja vse bolj pere problem v organizacijah. To je bilo potrjeno tudi z raziskavo, v kateri je sodelovalo 100 izrednih tudentov. Analiza je pokazala, da skoraj polovica zaposlenih do ivlja MOBING . Najve krat so rtve mlade, visoko izobra ene enske, ki ne zasedajo vodstvene funkcije v podjetju. Klju ni dejavniki mobinga so stres pri delu, na in vodenja ter slabo vzdu je med zaposlenimi in vodstvom.

2 Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove raz irjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogo e MOBING prepre evati. Zato je pomembno prepoznavanje in razumevanje tega pojava ter zavedanje o njem, da bomo lahko u inkovito pristopili k prepre evanju psihi nega nasilja na DELOVNEM MESTU . Klju ne besede: MOBING , psihi no NASILJE , rtve nasilja, izvajalci nasilja, kontekstualni dejavniki mobinga. SUMMARY. Thesis explores incidence of mobbing in Slovenia. Results of the survey administered to 100 part-time students sample confirmed the thesis hypothesis that presence of mobbing psychical violence at work is increasing also in Slovenia and is becoming a very problematic issue in present-day organizations. The research has showed that almost a half of the students have experienced mobbing.

3 In most cases, the mobbing victims are young, highly-educated women, who do not occupy leading positions. The key factors related to mobbing are stress at work, management style and improper employee . management atmosphere. Organizations and individuals are rarely aware of mobbing, its frequent occurrence and appropriate preventive measures. Consequently, it is of high importance to recognize, identify and be aware of the phenomenon in order to approach to the problem effectively and to be able to prevent psychical violence at work. Key words: mobbing, psychical violence, violence victims, violent person, situational factors of mobbing UDK: ( ). III. VSEBI A. 1 Uvod ..1. Smotri in cilji diplomske naloge ..1. Teoreti na izhodi a ..1. Predvidene metode Predpostavke in omejitve ..3. 2 Opredelitev mobinga.

4 5. MOBING dejanja ..7. Vrste mobinga ..8. Proces mobinga ..9. Konflikti ..9. Psihoteror ..10. Disciplinski ukrepi ..10. Izlo itev iz delovne sredine .. 11. 3 Vzroki za nastanek 4 Posledice mobinga ..17. Posledice mobinga za rtve ..17. Ekonomske Psihi ne in zdravstvene posledice ..18. Socialne posledice ..18. Posledice mobinga za sodelavce ..19. Posledice za organizacijo ..20. Posledice mobinga za celotno dru bo ..21. 5 Raz irjenost mobinga v Sloveniji in v Evropi ..23. 6 Raziskava ..25. Raziskovalna Razvoj anketnega vpra alnika ..25. Predstavitev rezultatov ..26. 7 Sklep ..29. Literatura ..33. Priloge ..35. V. PO AZORILA. Slika Reakcije rtev mobinga ..17. VII. 1 UVOD. Smotri in cilji diplomske naloge Namen diplomske naloge je na osnovi pridobljenih teoreti nih znanj in obstoje ih raziskav prou iti in predstaviti podro je mobinga ter izvesti raziskavo o mobingu, da bi ugotovili raz irjenost pojava ter raz irjenost zavedanja o pojavu v delovnih okoljih slovenskih podjetij.

5 Z raziskavo elimo opozoriti na resnost problematike mobinga, pribli ati to podro je organizacijam in posameznikom, ki se problema ne zavedajo ali zanj ne poznajo ustreznih re itev, jih seznaniti z razlogi, zaradi katerih MOBING razvije, z dejavniki, ki ga povzro ajo, s posledicami za rtev, za sodelavce, organizacijo kot celoto in ne nazadnje tudi dru beno skupnost. Namen naloge bo uresni en z doseganjem naslednjih ciljev: 1. Nalogo bomo oblikovali na podlagi teoreti nih prou evanj in obstoje ih raziskav. Prebrali bomo literaturo, aktualne lanke oziroma objave v razli nih publikacijah in prou ili nekatere televizijske in radijske oddaje. Tudi medmre je bo imelo pomembno vlogo pri pridobivanju informacij. Prou ili bomo izsledke iz opravljenih raziskav v Sloveniji in v Evropi. 2. Izvedli bomo raziskavo o raz irjenosti mobinga.

6 Uporabili bomo kvantitativen raziskovalni pristop. Raziskovalna metoda bo anketno raziskovanje. V vzorec je zajeta skupina izrednih tudentov Fakultete za management, ki so zaposleni v poslovnem svetu v slovenskih podjetjih. 3. Predstavili bomo rezultate, pridobljene iz opravljene ankete, in podali njihovo vsebinsko interpretacijo. 4. Rezultate raziskave bomo zaklju ili s predstavitvijo ugotovitev spoznanj izvedene raziskave in jih bomo ovrednotili glede na druge empiri ne raziskave v Sloveniji in v Evropi ter glede na teoreti na spoznanja, predstavljena v teoreti nem delu. Teoreti na izhodi a Raziskave na podro ju delovnih razmer ka ejo, da danes v organizacijah psihi no NASILJE predstavlja vse bolj pere problem, pogosto imenovano MOBING . Izpostavljeni so mu zaposleni pri svojem delu. Osamosvojitev in gospodarska tranzicija sta pripomogli, da se je pogostost pojava psihi nega nasilja na DELOVNEM MESTU pove ala.

7 Kolikor bolj se je obseg sprememb pove al, toliko bolj se je raz iril pojav mobinga na DELOVNEM MESTU . Vsaka sprememba prinese dolo eno negotovost. Pri nas se je zmanj ala varnost zaposlitve, esar nismo bili vajeni. Vendar pa na a tranzicija in vse spremembe v dru bi niso edini razlog, ki so pripomogli k raz iritvi tega fenomena. V delovnih sredinah, kjer vladajo slabi, odtujeni delovni odnosi, kjer ni pravega timskega dela, kjer ni urejenega 1. Uvod notranjega komuniciranja, organiziranost dela in vodenje pa sta slaba, vlada splo no nezaupanje. Prihaja do konfliktov, ki jih vodstvo ne re uje. V takih delovnih okoljih pogosto prihaja do agresivnega vedenja nekaterih posameznikov, ki tako uspevajo pridobivati vse ve materialnih in drugih ugodnosti od tistih, ki te mo i nimajo (Bre ko 2007). MOBING pomeni resno gro njo ne le za zaposlene, ki predstavljajo potencialne rtve, temve tudi za podjetja kot celote.

8 Ravno tu se poka e, kako pomemben del organizacije so zaposleni, saj psihi no NASILJE slab a odnose med njimi, psiho-socialno klimo v podjetju, motiviranost, zadovoljstvo, njihovo delovno storilnost in uspe nost. To pa preko pove ane odsotnosti in fluktuacije zaposlenih ter manj e produktivnosti in uspe nosti celotne organizacije za slednjo nedvomno pomeni velike stro ke. Zagotovo najprej finan ne. Zato je pomembno, da vse organizacije in vsi zaposleni ozavestijo pojav psihi nega nasilja na DELOVNEM MESTU , da razumejo njegove vzroke, razvoj in posledice. Pomembno je, da nadrejeni znajo u inkovito pristopiti k problemu in z njegovim prepre evanjem posredno dosegati bolj e poslovne rezultate. Psihi no NASILJE na DELOVNEM MESTU je v kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje, prepovedano pa je tudi po zakonu o delovnih razmerjih.

9 Priporo eno je, da lovek vodi dnevnik, pripravlja arhiv in si zapisuje dogodke, e bi bilo treba zadevo razre iti na sodi u. Sicer pa je najbolje, da ljudje najprej posku ajo poiskati re itve v DELOVNEM okolju, da se najprej obrnejo na nadrejenega, e ta seveda ni povzro itelj. V vsakem podjetju je kar nekaj ljudi, ki bi jih tovrstno NASILJE moralo zanimati, in sicer kadrovske slu be, sindikalne zaupnike. Vsak posameznik ima osebnega zdravnika, na katerega se lahko obrne. e se pojavijo poledice v du evnem zdravju, so tu psihiatri. V asih ne gre druga e, kot da je treba zamenjati slu bo, kar v asu recesije postaja vse te je. e ne dose emo notranjih re itev, so nam na voljo e neke zunanje mo nosti, ki pa pomenijo zaostrovanje spora. Psihi no NASILJE lahko prijavimo na in pektorat za delo, ki se predvsem v zadnjem asu s tem podro jem precej ukvarja.

10 Na sodi u lahko vlo imo to bo proti delodajalcu, ker nas ni za itil pred psihi nim nasiljem na DELOVNEM MESTU , povzro itelja pa lahko prijavimo na policiji za storitev kaznivega dejanja ikaniranja na DELOVNEM MESTU . Izsledki razli nih raziskav ka ejo na prisotnost mobinga v poslovnih okoljih po vsem svetu in opozarjajo na njegove posledice za organizacije. Strokovnjaki so pri li do ugotovitev, da stopnja pojavnosti psihi nega nasilja ka e na visok dele v vseh severnih evropskih dr avah, ker imajo tukaj zelo nizko stopnjo tolerantnosti do tega pojava ( vedska, Finska). V ju nih dr avah je ta dele ni ji. Najmanj ga je v Bolgariji, e manj na Hrva kem in v Srbiji. V Sloveniji smo bili zaradi stopnje zavedanja zelo nizko (2,8. odstotkov) (Bre ko 2007). V Sloveniji smo v leto njem letu dobili prvo slovensko raziskavo o trpin enju na DELOVNEM MESTU , ki jo je pri Klini nem in titutu za medicino dela pripravljala Tanja Urdih Lazar (2009).