ALBANIJA - ccs-si.com

1 ALBANIJA . Kam pa gresta za praznike? . V Albanijo.. aaaaaa?! Tak en je bil odziv ve ine. A Branko vedno pravi, da e se mora kaj zgoditi, se bo zgodilo ne glede na to, kje si in kam potuje . POT DO ALBANIJE. Odpravila sva se v petek popoldan, pre kala mejo v Ormo u in vozila po Podravini. Za sabo sva pu ala mesta Vara din, Koprivnica, Virovitica, Na ice, akovo, v upanji sva zavila na avtocesto, zato da sva na postajali u Babina greda lahko prespala. Spala sva brez motenj in se zbudila v son no jutro. Ob pol osmih sva e bila na mejnem prehodu Ora je in mejo pre kala brez komplikacij.

2 To slednje velja za vse meje. Nikjer nisva imela s cariniki nobenih problemov, bili so celo izredno prijazni. V Ora ju sva pri la v BiH. Peljala sva po cesti Olovo Kne ine Sokolac. Na cesti Olovo . Kne ine je asfalt, naprej do Sokolaca pa makedam (10 km). Cesta je tu bolj podobna gozdni cesti kot regionalni. Pa kljub temu gre. V rno goro sva pri la preko meje Metaljka. Kot ve ina veste, je na mejnem prehodu treba pla ati ekotakso, ta zna a 10 (tudi za avtodome, eprav so nekateri govorili, da so pla ali 30. ). Vozila sva po nacionalnem parku Durmitor, videla znamenito reko Taro (pona a se z najglobljim kanjonom v Evropi 1300 m) in dan zaklju ila v abljeku, v campu Mlinski potok, nadmorska vi ina 1469 m (N 43,15494; E 19,10032).

3 To je tudi poglavje zase! Zadnjih 200 m je slabih, camp je prakti no na dvori u hi e, kljub temu pa v polni sezoni nudi vodo in sanitarije. V tem asu pa je izgledalo, kot da sva se pripeljala na nepospravljeno zelenico pred hi o. Lastnik naju je prijazno sprejel, na mizi se je takoj zna la slivovka in klepet je stekel. Bivanje za eno no naju je stalo 10 . Pred spanjem sva la na ve erni sprehod po mestu, spala pa izredno dobro. Nedeljo sva za ela s unko, hrenom in jajci kot se spodobi za Veliko no , potem pa naprej proti Albaniji. Vo njo sva prekinila za ogled manastirja Ostrog iz 17.

4 Stol. (N 42, 67508; E 19, 0329). Samostan je vsekan v skalo na nadmorski vi ini 838 m, cesta do tja pa je prava katastrofa. Obnovili so samo zadnje 3 km, prvih 5 km pa je kot vicarski sir: me ata se makedam in asfalt z veliko vmesnimi luknjami, vse je ozko, rnogorski vozniki pa niso ravno potrpe ljivi. Kljub vsemu sva brez ve jih naporov pripeljala na vrh in si samostan ogledala samo od zunaj. Noter nisva la, ker bi bilo predolgo za akati (velik obisk je bil posledica praznika). PRIHOD V ALBANIJO. Mejo med rno goro in Albanijo sva pre kala v kraju Bo anj ob Skadarskem jezeru brez zapletov ali kakr nih koli problemov.

5 ALBANIJA je ukinila vsakr no pla ilo ob prehodu meje, policist je pogledal osebni izkaznici, carinik pa samo z nasmehom pokazal naprej . No, pa sva v dr avi, o kateri ima vsak svoje mnenje. Prav radovedna sva za ela prve kilometre, ki pa so se al pokazali kot najslab i od vsega, kar je sledilo v naslednjih dneh. Pribli no 40 km sva vozila po zelo zelo pra ni in luknjasti cesti, ki pa si tega naziva ne zaslu i. Saj so za eli delati novo, toda . o itno so morali drugam, saj ni nikjer nobenih strojev ali karkoli drugega, kar bi dalo vedeti, da bodo cesto tudi kon ali.

6 Do takrat pa ljudje ob cesti po irajo prah, ki ga delajo mimo voze i avtomobili. Isto asno pa slu ijo ro ne avtopralnice, ki jih res ne manjka. Dan se je preve al v ve er, midva pa sva ob cesti SH 4 opazila tablo za camp. Zavila sva desno in vozila po ozki cesti, se izogibala konjskim vpregam, luknjam na cesti in drugim cestnim oviram, skozi vas, kjer se otroci igrajo na cesti, ljudje pa te z njive pogledajo, e . kaj pa ti tukaj. Skoraj sva e obupala, toda ne. e sva pri la do sem, pa greva do konca. Ta najina trma se je izkazala za pravilno.

7 Pripeljala sva se v manj i camp tik ob morju z vso potrebno infrastrukturo. Cena: 10 , koordinate: N41,18135 E 19,47753, ime: Kamping Paemer Karpen . Kavaja. Tukaj bi lovek res lahko ostal dva, tri dni, midva pa sva naslednji dan v soncu odpeljala naprej. PO ALBANIJI. Kavaje Lushuje Berat. V zadnjem se ustaviva, ker slovi kot mesto tiso erih oken. Staro mestno jedro je bilo vklju eno na seznam svetovne dedi ine v juliju 2008. Parkirala sva ob reki Osum (N 40,70415 E 19,95103) in se pe odpravila na ogled mesta. Kar kmalu sva sre ala skupino slovenskih motoristov in z njimi tudi poklepetala.

8 Mesto je res zgodovinsko in vredno ogleda. Po sprehodu sva sedla in popila njihovo pivo (150 lekov, kar je pribli no 1 ) in kavo (50. lekov), nato pa e nakupila zelenjavo (paradi nik, papriko, kumare). Tudi ta ima za na e razmere nizke cene, okus pa prvovrsten. Mimogrede sva kupila e pe en pi anec (350 lekov), ki pa je po velikosti bolj spominjal na goloba, in kruh (50 lekov) ter se oblo ena s hrano vrnila v avtodom. Kar tam sva si pripravila kosilo, nato pa nadaljevala do kraja Vlor . Vozila sva po lepi pokrajini. Zelena narava, morje, manj e vasice.

9 Ker albanski vozniki niso ravno strpni in ne poznajo prometnih predpisov (tako je vsaj videti), je marsikje ob cesti postavljeno spominsko obele je umrlemu v nesre i. Potem sva opazila tudi opu ene voja ke objekte poleg morja, v hribu pa podvodni hanger za podmornice in ladje. Stavbe so res videti zapu ene, za hanger pa ne vem, ker je bila pred vhodom voja ka ladja. S ceste sva oba z Brankom naredila kar nekaj posnetkov, pa naju ni nih e pri el preganjat. Vlor je najpomembnej e gospodarsko in kulturno mesto jugozahodne Albanije in je drugo najve je pristani e, takoj za mestom Dra.

10 Mesto do ivlja hiter razvoj, povsod na veliko gradijo bloke in hotele, turistom pa je namenjena dolga pe ena pla a. Tudi v tem asu ni samevala. Ljudje so se sprehajali, posedali na klopcah, portniki pa opravljali trening. Ker sva parkirala v samem centru (N 40,45209 E 19,48568), sva opazovala, kako se je v ve ernih urah ve alo tevilo ljudi na promenadi. Lepo oble eni so se po asi sprehajali in posedali na terasah gostinskih objektov. Kjer sva parkirala, sva tudi prespala torej v centru. Za vsak slu aj sem policista vpra ala, e lahko ostaneva ez no , pa je samo rekel: no problem.