Example: tourism industry

IZPP Pravni letopis 2008 081117.indd 1 8.12.08 15:39

1 15:39 . 2 15:39 . pri Pravni fakulteti v Ljubljani 2008. Pravni letopis 2008. Zbirka znanstvenih lankov in razprav 3 15:39 . In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Izdal in zalo il In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Zanj Prof. dr. Lojze Ude Uredil Prof. dr. Lojze Ude In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Vse pravice pridr ane. Brez pisnega dovoljen- ja zalo nika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr nemkoli obsegu ali postopku, vklju no s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Oblikovanje in grafi na priprava Jelena Kauzlari in Jaka Krevelj Tisk QPS., Ljubljana Ljubljana, 2008. CIP - Katalo ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji nica, Ljubljana 347(082). IZBRANE teme civilnega prava : zbornik In tituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani /.

Pravni letopis 2008 Zbirka znanstvenih člankov in razprav pri Pravni fakulteti v Ljubljani 2008 IZPP_Pravni_letopis_2008_081117.indd 3 8.12.08 15:39

Information

Domain:

Source:

Link to this page:

Please notify us if you found a problem with this document:

Other abuse

Transcription of IZPP Pravni letopis 2008 081117.indd 1 8.12.08 15:39

1 1 15:39 . 2 15:39 . pri Pravni fakulteti v Ljubljani 2008. Pravni letopis 2008. Zbirka znanstvenih lankov in razprav 3 15:39 . In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Izdal in zalo il In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Zanj Prof. dr. Lojze Ude Uredil Prof. dr. Lojze Ude In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Vse pravice pridr ane. Brez pisnega dovoljen- ja zalo nika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr nemkoli obsegu ali postopku, vklju no s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Oblikovanje in grafi na priprava Jelena Kauzlari in Jaka Krevelj Tisk QPS., Ljubljana Ljubljana, 2008. CIP - Katalo ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji nica, Ljubljana 347(082). IZBRANE teme civilnega prava : zbornik In tituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani /.

2 [uredila Mojca Seli kar To ]. - Ljubljana : In titut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, 2006. ISBN 961-6447-23-8. 1. Seli kar To , Mojca 227447040. 4 15:39 . Kazalo I. Hipoteka in izvr ba na nepremi nine 9. dr. Matja Tratnik Razli ne vrste hipotek v slovenskem pravu 11. dr. Miha Juhart Hipoteka in neposredna izvr ljivost 25. dr. Ale Gali . Hipoteka na nepremi nini, pridobljena v izvr ilnem postopku 35. dr. Dragica Wedam Luki 5. Prodaja nepremi nine v izvr ilnem postopku 55. Dida Volk Izvr ba na nepremi nine 65. II. Razvojne tendence in novosti v dednem pravu 73. dr. Karel Zupan i . Temeljna na ela dednega prava 75. nidar i Skubic Dedna pogodba, dednopravne klavzule v enitni pogodbi in skupna oporoka 85. Rijavec Prispevek potomcev (32. L. ZD) 103. Andrej Rozman Prenos dela pristojnosti v zapu inskem postopku na notarje (de lege ferenda) 113. 5 15:39 . III. Odgovornost pravnih poklicev 121. Miha Ozimek Prenos dela pristojnosti v zapu inskem postopku na notarje (kriti na analiza slovenskega predloga) 123.

3 Dr. pelca Me nar Odgovornost pravnih poklicev - teorija in praksa 133. mag. Bogomir Horvat Odgovornost odvetnika 145. Bojan Podgor ek Odgovornost notarja 155. Jernej Veberi . Pogodba o zavarovanju odgovornosti 169. dr. Lojze Ude, dr. Matija Damjan Odgovornost za napake v pravnem mnenju neodvisnega pravnega strokovnjaka 181. IV. Nomotehnika 195. dr. Albin Igli ar Pravnopoliti ni in nomotehni ni problemi avtenti ne razlage 197. mag. Borut inkovec Na a nomotehnika in pravna varnost 209. Jo ica Veli ek Ocena stanja na podro ju priprave (dobrih) predpisov 217. Marjana Glu i . Ali so nomotehni ni dnevi e potrebni? 233. Andreja Kurent Nomotehnika v praksi dr avnega zbora (kaj mora predlagatelj zakona upo tevati pri njegovi pripravi) 239. 6 15:39 . mag. Sa a Bricelj Podgornik Problematika specifi nih nomotehni nih pristopov pri spreminjanju zakonov 253. V. olsko pravo 263. dr. Barbara Novak Od kodninska odgovornost zaradi neustreznega izobra evanja 265.

4 Brane Kumer, mag. Maja Kotnik Novi model financiranja olstva v Sloveniji 275. Milena Bonelli Postopki odlo anja na podro ju osnovno olskega izobra evanja 291. VI. Vpliv evropskega prava na slovensko zasebno pravo 307. 7. dr. Matija Damjan Vpliv evropskega prava na ureditev zunajsodnega re evanja sporov 309. nidar i Skubic Dedovanje in pravo EU 333. dr. Jerca Kramberger kerl Evropeizacija javnega reda v mednarodnem zasebnem pravu 349. dr. Damjan Mo ina Evropsko pogodbeno pravo, katle za orodje in modri gumbi 373. VII. Povzetki/Abstracts 397. 7 15:39 . 8 15:39 . Hipoteka in izvr ba i. na nepremi nine Pravni letopis 2008. 9 15:39 . 10 15:39 . Razli ne vrste hipotek v slovenskem pravu dr. Matja Tratnik 1. 1 Uvod H. ipoteka je zastavna pravica na nepremi ninah. Na e pravo pozna ve vrst hipoteke. Tako lahko glede na Pravni temelj nastanka razlikujemo med: hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odlo be (prisilna hipoteka) in 11.

5 Hipoteko, ki nastane na podlagi zakona (zakonita hipoteka). Drug kriterij, ki ga lahko uporabimo za klasifikacijo hipotek, je na elo akcesornosti. Tu razlikujemo zlasti med fiksno (klasi no) hipoteko, ki varuje to no dolo eno terjatev in maksimalno hipoteko, ki varuje vse terjatve do vnaprej dolo enega skupnega zneska, ki izvirajo iz vnaprej dolo enega upni ko dol ni kega Dalje lahko glede na to, koliko nepremi nin jam i za zavarovano terjatev (oziroma terjatve) razlikujemo med posami no hipoteko, kjer je obremenjena samo ena nepremi nina in skupno hipoteko, kjer je obremenjenih ve nepremi nin hkrati. Na glede vse zgoraj navedene distinkcije se bomo v nadaljevanju osredoto ili na dve obliki hipoteke in sicer maksimalno hipoteko in skupno hipoteko, ki ju bomo postavili ob bok fiksni in posami ni hipoteki. Klju ni momenti, v katerih bomo primerjali navedene oblike hipoteke pa bodo nastanek, prenos, realizacija in prenehanje hipoteke.

6 Pri tem se bomo omejili na hipoteke, ki nastanejo na pravnoposlovni podlagi. 1. Profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. 2 V dolo enem smislu sodi v razlikovanje na podlagi na ela akcesornosti tudi zemlji ki dolg. 11 15:39 . 2 Maksimalna hipoteka Splo no Maksimalna hipoteka (H chstbetragshypothek) je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz dolo enega upni ko-dol ni kega razmerja in katerih vi ina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma e nista znani. Zato se v zemlji ko knjigo vpisuje z dolo enim maksimalnim zneskom, ki predstavlja zgornjo mejo, do katere e jam i obremenjena nepremi nina. Podlaga za ustanovitev maksimalne hipoteke je navadno okvirna kreditna pogodba. Od fiksne hipoteke se razlikuje zlasti v zvezi z na elom specialnosti (7. len Stvarnopravnega zakonika, SPZ3) in na elom akcesornosti. Na elo specialnosti se pri hipoteki nana a tako na predmet hipoteke (obremenjeno nepremi nino), kot na predmet zavarovanja (zavarovano terjatev).

7 Medtem ko glede obremenjene nepremi nine ni nobenih posebnosti, ima na elo specialnosti glede terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, zelo specifi no vsebino. Maksimalna dr. Matja Tratnik hipoteka ne varuje posameznih terjatev, temve temeljno upni ko-dol ni ko razmerje, 12 iz katerega zavarovane terjatve izvirajo. Zato se v zemlji ko knjigo ne vpisujejo podatki o posameznih zavarovanih terjatvah, tako kot pri fiksni hipoteki,4 temve le njihov najvi ji skupni znesek. Opredelitev zavarovanega upni ko-dol ni kega razmerja, je pri maksimalni hipoteki klju nega pomena, zato mora biti opredeljeno tako v zastavni pogodbi kakor tudi v zemlji koknji nem dovolilu. To je pomembno zato, da se lahko ugotovi, katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dol nikom so zavarovane z maksimalno hipoteko in katere ne. Zavarovane terjatve so v dolo enem smislu opredeljene tudi z najvi jim zneskom maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka namre varuje le terjatve, katerih vsota v danem trenutku (skupaj z obrestmi in stro ki) ne presega najvi jega zneska.

8 E so v danem trenutku vse terjatve, ki so nastale v zavarovanem upni ko-dol ni kem razmerju, v celoti popla ane, maksimalna hipoteka omogo a, da se celoten izpraznjeni prostor zapolni z novimi terjatvami, ki lahko nastanejo tudi iz novih kreditnih pogodb, e so te sklenjene v zavarovanem okvirnem kreditnem Pri maksimalni hipoteki ima posebno vsebino tudi na elo akcesornosti. Tudi to na elo se druga e kot pri fiksni hipoteki ne nana a na razmerje med hipoteko in posamezno 3 Uradni list RS 87/2002. 4 Po 16. lenu ZZK-1 (Uradni list RS 58/2003, 45/2008)se pri fiksni v zemlji ko knjigo vpi e podatke o: o vi ini, zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. 5 VSL, sodba I Cpg 139/2002 z dne 4. 6. 2002. 12 15:39 . zavarovano terjatvijo, temve na razmerje med hipoteko in zavarovanim upni ko- dol ni kim razmerjem. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, ampak zavarovanemu upni ko-dol ni kemu razmerju.

9 Ob upo tevanju tega izhodi a je treba obravnavati vpra anja glede nastanka, obsega, prenosa, realizacije in prenehanja maksimalne hipoteke, ki konkretno opredeljujejo vpra anje njene akcesornosti. Na a ureditev ne predvideva (delne) konverzije maksimalne hipoteke v fiksno hipoteko, kot je na primer mo na v avstrijskem in hrva kem pravu. Konverzija dela . maksimalne hipoteke glede posameznih zavarovanih terjatev je prakti no pomembna v primerih, ko hipotekarni upnik eli odstopiti posamezne terjatve skupaj s hipotekarnim Po avstrijskem pravu se lahko maksimalna hipoteka, glede posameznih terjatev, ki nastanejo iz zavarovanega temeljnega razmerja, s privolitvijo (osebnega). dol nika kadarkoli v celoti ali delno spremeni v fiksno hipoteko. Ta hipoteka se vpi e v zemlji ko knjigo v vrstnem redu maksimalne Po hrva kem pravu se lahko maksimalna hipoteka spremeni v fiksno hipoteko ali obratno, Razli ne vrste eprav tega Zakon o vlasni tvu i drugim stvarnim pravima (ZV)8 in Zakon o zemlji nim hipotek v slovenskem pravu knjigama (ZZK)9 izrecno ne omenjata.

10 Nova fiksna oziroma maksimalna hipoteka se vpi e v rangu prvotne maksimalne oziroma fiksne hipoteke. Sprememba maksimalne 13. hipoteke v fiksno se vpi e v zemlji ko knjigo na podlagi zemlji koknji ne listine, s katero stranki dolo ita znesek in zapadlost terjatve, ki je nastala iz z maksimalno hipoteko zavarovanega pravnega razmerja. Znesek te terjatve ne sme biti vi ji od skupnega zneska maksimalne hipoteke. V zemlji koknji ni listini o spremembi fiksne hipoteke v maksimalno, pa stranki izrecno dolo ita, da bo hipoteka varovala bodo e terjatve, ki bodo nastale iz istega pravnega razmerja, kot terjatev, ki se je prvotno zavarovala s fiksno hipoteko. Stranki torej ne moreta tako nastale maksimalne hipoteke raz iriti na druga pravna razmerja. Prav tako sta omejeni glede zneska maksimalne hipoteke, ki je lahko najve enak znesku prvotno ustanovljene fiksne Nastanek maksimalne hipoteke Glede nastanka maksimalne hipoteke veljajo splo ne zahteve po zastavni pogodbi, zemlji koknji nem dovolilu, vpisu v zemlji ko knjigo in razpolagalni sposobnosti 6 Ve o tem spodaj, v razdelku 7 e sta osebni dol nik in realni dol nik razli ni osebi, je potrebna samo privolitev osebnega dol nika.


Related search queries