Example: bankruptcy

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO REPUBLIKA ... - …

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO . REPUBLIKA SLOVENIJA , e: Tr a ka cesta 21, 1000 Ljubljana t: 01 478 83 30, f: 01 478 87 26. zakon O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLU BAH. I. UVOD. 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA. V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih slu b na podro ju negospodarskih sektorjev, ko je s prehodom na novi ustavni in politi ni sistem pri lo do ukinitve sistema svobodne menjave dela na podro ju tedanjih dejavnosti posebnega dru benega pomena, s tem pa tudi do ukinitve institucije samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij zdru enega dela, ki so opravljale dejavnosti posebnega dru benega pomena kot oblike izvajanja javnih slu b na teh podro jih. Pristojnosti prvih so pre le na tedanje izvr ilne organe republi ke skup ine in ob inskih skup in, medtem ko je na podro ju izvajanja javnih slu b zazevala velika statusna praznina, saj so imele vse organizacije na tem podro ju svoj temelj v Zakonu o zdru enem delu (ZZD) iz leta 1976.

Zakon o zavodih predpostavlja, da je javni zavod, kot oseba javnega prava v celoti podrejena ustanovitelju, ki je običajno tudi regulator posameznega področja, s tem,

Tags:

  Zakon

Information

Domain:

Source:

Link to this page:

Please notify us if you found a problem with this document:

Other abuse

Transcription of MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO REPUBLIKA ... - …

1 MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO . REPUBLIKA SLOVENIJA , e: Tr a ka cesta 21, 1000 Ljubljana t: 01 478 83 30, f: 01 478 87 26. zakon O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLU BAH. I. UVOD. 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA. V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih slu b na podro ju negospodarskih sektorjev, ko je s prehodom na novi ustavni in politi ni sistem pri lo do ukinitve sistema svobodne menjave dela na podro ju tedanjih dejavnosti posebnega dru benega pomena, s tem pa tudi do ukinitve institucije samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij zdru enega dela, ki so opravljale dejavnosti posebnega dru benega pomena kot oblike izvajanja javnih slu b na teh podro jih. Pristojnosti prvih so pre le na tedanje izvr ilne organe republi ke skup ine in ob inskih skup in, medtem ko je na podro ju izvajanja javnih slu b zazevala velika statusna praznina, saj so imele vse organizacije na tem podro ju svoj temelj v Zakonu o zdru enem delu (ZZD) iz leta 1976.

2 To praznino je za tisti as v letu 1991. ustrezno zapolnil zakon o zavodih (ZZ) Uradni list RS, t. 12/91, 8/96 in 127/06. ZJZP, ki je tedanje organizacije zdru enega dela, ki so opravljale dejavnosti posebnega dru benega pomena na podro ju dru benih dejavnosti, preoblikoval v prvo statusno obliko oseb javnega prava v novi ureditvi, tj. v javni zavod. ZZ je spremenil pravnoorganizacijsko obliko izvajalcev, uvedel novo obliko upravljanja izvajalskih organizacij za izvajanje javnih slu b, spremenil dru beno premo enje v dr avno, ob insko ali zasebno ter vpeljal pojem javne slu be. Dr ava in ob ine so postale ustanovitelji javnih zavodov, dru bena lastnina je postala dr avna oziroma ob inska in s tem pridobila lastnost javne lastnine. ZZ je bil zami ljen kot zakon prehodnega subsidiarnega pomena: torej veljal bi, dokler in kolikor ne bi podro ni zakoni za posamezne dejavnosti posebnega dru benega pomena posamezna vpra anja uredili druga e.

3 Vendar se je zgodilo to, da je ostal in postal sistemski zakon , saj so kasnej i podro ni zakoni v glavnem le prevzeli njegove dolo be. Javni sektor v Sloveniji je lastninsko, strukturno in upravljavsko tak, kot je bil l. 1991, torej pred 19 leti, ko je bil sprejet zakon o zavodih. Slovenija je z reformami iz za etka devetdesetih let na podro ju gospodarstva izvedla jasno razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Gospodarstvo je do ivelo lastninsko in pravno organizacijsko preoblikovanje in kot zasebni sektor deluje v evropsko primerljivem pravnem okviru. Znotraj javnega sektorja e ni izvedena dosledna lo itev na dr avni in na preostali javni del, na tisto, kar ne sodi v pojem dr avne uprave in kar mora biti v upravljanju in pod nadzorom javnosti in ne zgolj pristojnih dr avnih organov.

4 Kljub temu, da se uporabljajo izrazi: javna slu ba, javni zavod, javni sektor, gre z vidika njihovega upravljanja dejansko bolj za dr avne slu be, dr avne zavode, in dr avni sektor. V letih od sprejetja ZZ se je javni sektor razvijal izklju no v okviru sektorsko dolo enih politik, torej partikularno. e zanemarimo nekaj na elnih dolo b v zakonu o javnih uslu bencih, je edini skupni podsistem, ki je veljaven za celotni javni sektor, sistem pla v javnem sektorju. Procesi pravno organizacijske diverzifikacije javnega 1. MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO . REPUBLIKA SLOVENIJA , e: Tr a ka cesta 21, 1000 Ljubljana t: 01 478 83 30, f: 01 478 87 26. sektorja, ki so zaznamovali evropske trende zadnjih desetletij, v Sloveniji niso potekali na rtovano, temve bolj ali manj parcialno, predvsem kot prehodni re im posameznih zakonov in e ti so kot edino alternativno obliko predvidevali gospodarsko dru bo.

5 - zakon o zavodih zakon o zavodih je za izvajanje javnih slu b dolo il statusno obliko javnega zavoda. Osebe zasebnega prava lahko izvajajo JAVNO slu bo le, e si za to pridobijo posebno dovoljenje-koncesijo. V prehodnih dolo bah ZZ najdemo tudi obliko zavoda s pravico javnosti, ki pa je bila zgolj prehodna oblika, ki se je uporabila v primeru, ko so bile ustanoviteljice druge pravne osebe (zbornice, zdru enja, univerza) in je bil njihov polo aj potrebno urediti s podro no zakonodajo. V skladu s 63. lenom ZZ so lahko ustanovitelji delovne organizacije, ki so opravljale dejavnosti s podro ja dru benih dejavnosti, odlo ili, da se delovna organizacija ali temeljna organizacija zdru enega dela v njeni sestavi organizira kot podjetje, e so prete ni del celotnega prihodka pridobivali s prodajo blaga in storitev na trgu.

6 Sicer pa zakon za izvajanje javnih slu b ni dopu al drugih statusnih oblik, ki bi jih lahko dr ava oziroma lokalna skupnost ustanovila za njihovo izvajanje. - zakon o javnih financah Do 7. marca 2007 (do uveljavitve Zakona o JAVNO zasebnem partnerstvu-ZJZP) je bil v veljavi 80. j len Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), ki je preoblikovanje javnih zavodov vezal na ureditev v podro ni zakonodaji. V drugem odstavku 80. j lena ZJF je bilo dolo eno, da se JAVNO podjetje ali javni zavod lahko preoblikuje v gospodarsko dru bo, e preneha potreba, da bi dr ava oziroma ob ina zagotavljala JAVNO slu bo in je izvajanje v enaki kvaliteti mogo e u inkoviteje zagotoviti na drug na in. Preoblikovanje je bilo mogo e le pod dolo enima kumulativnima pogojema, in sicer, e je zakon , ki je urejal izvajanje javne slu be oziroma javne gospodarske slu be na posameznem podro ju to dovoljeval in e je bilo preoblikovanje v skladu z nacionalnim programom, ki ga je za posamezno podro je sprejel Dr avni zbor Republike Slovenije.

7 Ker po letu 2002 posebni zakoni niso uredili tega vpra anja in ker na posameznih podro jih niti niso bili sprejeti posebni nacionalni programi, do preoblikovanja javnih zavodov ni pri lo. - zakon o JAVNO -zasebnem partnerstvu Mo nosti preoblikovanja javnih zavodov neodvisno od ureditve v podro ni zakonodaji so bile ponovno vzpostavljene s sprejetjem Zakona o JAVNO -zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, t. 27/2006). Za mo nosti preoblikovanja javnih zavodov so bile bistvene prehodne dolo be, in sicer 141., 142., in 143. lena, posebej pa e dolo ba 144. lena. Slednja dolo a, da se dolo ila tega zakona o preoblikovanju javnih podjetij in podelitve koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarsko dru bo, smiselno uporabljajo tudi za preoblikovanje javnih gospodarskih in javnih zavodov.

8 To pomeni, da se je javnim zavodom odprla mo nost preoblikovanja v gospodarske dru be s smiselno uporabo prehodnih dolo b ZJZP, ki urejajo preoblikovanje obstoje ih javnih podjetij v gospodarske dru be. Slednja so se lahko 2. MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO . REPUBLIKA SLOVENIJA , e: Tr a ka cesta 21, 1000 Ljubljana t: 01 478 83 30, f: 01 478 87 26. preoblikovala v skladu s prvim odstavkom 141. lena. O vrsti preoblikovanja je lahko odlo il ustanovitelj najkasneje v treh letih po uveljavitvi ZJZP. Enako je bilo mogo e uporabiti dolo bo 142. lena, ki ureja podelitev koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarske dru be. V primeru, da bi ostalo JAVNO podjetje ali javni zavod preoblikovano v gospodarsko dru bo, v popolni javni lasti, bi pridobilo koncesijo brez javnega razpisa.

9 Ker pa je bila, kot je navedeno, ureditev vezana na prehodno obdobje treh let in je, ne glede na odprtost lena prehodnih dolo b ZJZP ter razveljavitev 80. j lena ZJF, terjala konceptualni razmislek in odlo itve po posameznih podro jih in v posledici tega tudi sprejetje podro nih zakonov, tudi na podlagi tega zakona praviloma ni pri lo do preoblikovanj javnih zavodov. Sistemska vpra anja, ki se zastavljajo ob veljavni ureditvi izvajalcev javnih slu b, so usmerjena predvsem na podro je zagotavljanja transparentnih okvirov za gospodarno in odgovorno poslovanje, z razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti med ustanoviteljem in javnim zavodom, organi javnega zavoda. Dejstvo je, da ustanovitelji javnih zavodov (dr ava, ob ine) niso zgolj njihovi nadzorniki, ampak tudi upravitelji.

10 Univerzalna uporaba oblike javnega zavoda, tako za dejavnosti upravnega zna aja (razli ne regulatorne dejavnosti, npr. na podro jih, kot je pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje, ali pa zaposlovanje), kot tudi za storitvenih dejavnosti (zdravstvena dejavnost, olstvo, kultura, znanost, JAVNO obve anje), brez pomembnih upravljavskih razlik glede na naravo dejavnosti, je povzro ila, da se je namesto pove evanja avtonomije, strokovne odgovornosti in ustvarjalnosti izvajalcev pri upravljanju, krepil vpliv politike ter pristojnosti in tevilo predstavnikov ustanoviteljev v organih javnih zavodov; skratka, pove evala se je etatizacija na ra un avtonomije javnih zavodov. Trend zastopanosti strokovnjakov v organih upravljanja se je posku al dose i v zadnjih dveh letih, ko je vlada s sklepom dolo ila, da se predstavniki ustanovitelja - dr ave v svete zavodov imenujejo po posebnem akreditacijskem postopku, ki ga vodijo posebni akreditacijski sveti, ki so bili imenovani za posamezna podro ja.


Related search queries