Možnost obdavčevanja posebnih kultur in …

1 Dve pomembni novosti dav ne zakonodaje, ki se za ne uporabljati s 1. januarjem 2017: Mo nost obdav evanja posebnih kultur in obravnave dohodka iz malih obsegov predelave na podlagi katastrskega dohodka e v avgustovski tevilki Zelene de ele smo v lanku Katastrski dohodek: bo po novem la je? napovedali dve ugodnosti, tako z administrativnega kot tudi s finan nega vidika, ki ju uvajata Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), oba objavljena v Ur. l. RS, t. 63/2016. Omenjena zakona uvajata mo nost pav alnega obdav evanja posebnih kultur in opravljanja malih obsegov prve stopnje predelave na podlagi katastrskega dohodka.

2 Ve o tem smo zapisali na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Sloveniji 19. in 27. oktobra v lanku Katere novosti prina a dav na zakonodaja kmetom. V. drugem lanku dopolnjeno z razlago Finan ne uprave RS, smo objavili spremembo glede na naknadno prejeta pojasnila o rokih priglasitve oziroma izstopa iz ra unovodstva. Tudi v tem lanku navajamo spremembo glede na navedbe v avgustovskem lanku. V njem je bilo namre navedeno, da za prodajo izdelkov v okviru malih obsegov predelave ne bo potrebna registracija dopolnilnih dejavnosti, vendar na podlagi kasneje prejetega tolma enja to ne dr i: registracija dopolnilnih dejavnosti je namre pogoj za priglasitev malih obsegov predelave.

3 Katere vse dejavnosti bodo z letom 2017 lahko obdav ene na podlagi katastrskega dohodka in ostalih pav alnih ocen dohodka? Poleg osnovnega katastrskega dohodka, ki je pripisan kmetijskim in gozdnim zemlji em, je ocenjena e pav alna ocena dohodka na ebelji panj. Katastrski dohodek vina se dolo i kot dodatni katastrski dohodek v vi ini dvakratnika katastrskega dohodka vinograda z boniteto med 51 in 60. Pri izra unu katastrskega dohodka olj nika je upo tevano, da se ve ina oljk predela v olj no olje (olj no olje je edino obravnavano kot osnovna kmetijska dejavnost). Z letom 2017 se pav alni obdav itvi pridru ujejo e posebne kulture in dohodki od malih obsegov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov.

4 Posebne kulture Posebne kulture so zelenjadnice in zeli a v intenzivni pridelavi, jagode, semena in sadike polj in, zelenjadnic in zeli , ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, ter reja pol ev na njivi. Kot intenzivna pridelava teje pridelava ene ali ve zelenjadnic oziroma zeli na isti povr ini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, torej se kot intenzivna pridelava teje tudi pridelava pargljev in drugih trajnih zelenjadnic. Katastrski dohodek se dolo i kot dodatni katastrski dohodek v vi ini 1,3 kratnika katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60. Mali obsegi prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov Med male obsege prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov sodijo nerazkosane in razkosane klavne ivali, moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi brez dodatkov, kisano, su eno, vlo eno in druga e konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mo t, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen olj nega ter smola in oglje.

5 Prihodki od prodaje vseh teh izdelkov ne smejo presegati evrov letno na celotno kmetijo. Kmetija mora kupcem izdajati ra une, ki pa jih tudi v primeru gotovinskega poslovanja ni potrebno dav no potrjevati. Mali obsegi predelave morajo biti registrirani kot dopolnilne dejavnosti, vendar bo s posebno evidenco finan nega organa tovrstna predelava izvzeta iz obdav itve po dejanskih prihodkih. Prihodki do evrov ne bodo pove ali dav ne osnove, ta bo ostala v obsegu osnovnega katastrskega dohodka. Kmetija istovrstne dejavnosti ne sme opravljati kot dopolnilno dejavnost in so asno v okviru malih obsegov predelave. V primeru opravljanja malih obsegov predelave sme imeti registrirane le dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov, proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ro nim delom in svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.

6 Priglasitev in evidentiranje Za obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave bo potrebna priglasitev na finan nem uradu do 31. marca za teko e leto ali kadarkoli ob za etku izvajanja malega obsega predelave in bo veljala do priglasitve prenehanja. Do 31. marca leta po letu opravljanja take dejavnosti mora izvajalec malega obsega predelave predlo iti zbirne podatke iz seznama izdanih ra unov v preteklem letu. Podrobnosti o seznamu izdanih ra unov in predlo itvi podatkov finan nemu organu bodo opredeljene v pravilniku, ki pa do priprave tega prispevka e ni sprejet. Pridelava posebnih kultur bo evidentirana pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj pode elja, proizvodnja vina na obmo ju Slovenije pa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

7 Finan nemu organu bo torej potrebno priglasiti le proizvodnjo posebnih kultur in proizvodnjo vina iz vinogradov izven Slovenije. Dohodek od pridelave posebnih kultur in vina bo finan ni urad pripisal posameznim zavezancem v sorazmernem dele u glede na skupno tevilo zavezancev v kme kem gospodinjstvu. Podatke bo pridobil iz evidence agencije iz zbirnih vlog in evidence ministrstva iz registra pridelovalcev grozdja in vina. Podatka o dodatnem katastrskem dohodku posebnih kultur in dodatnem katastrskem dohodku pridelave vina se ne bosta vodila v zemlji kem katastru. Na podlagi katastrskega dohodka so torej lahko obdav eni dohodki od: - pridelave na njivah ( ita, krompir, krmne rastline, oljnice, son nice, bu e za olje, krmni posevki, zelenjadnice, ki se lahko gojijo kot polj ine, npr.)

8 Zelje, ebula, esen ipd.), - posebnih kultur (zelenjadnice in zeli a v intenzivni pridelavi, jagode, semena in sadike polj in, zelenjadnic in zeli , reja pol ev na njivi), - pridelave travinja na travni kih povr inah, - pridelave sadja v trajnih nasadih, pridelava hmelja, - pridelave grozdja in vina ter olj nega olja iz lastnega pridelka grozdja in oljk, - ivinoreje, vezane na prete no lastno pridelavo krme na njivah ali travinju (prodaja ivih ivali ter nerazkosanih in razkosanih klavnih ivali v okviru malih obsegov predelave), - ebelarstva, od panjev evidentiranih v registru ebelnjakov (pridelava medu, vzreja ebeljih matic ter pridelava voska, mati nega mle ka in propolisa)

9 , - pridelave hlodovine in drv, pridelava novoletnih drevesc iz mladja, gojenja in varstva gozda ter dela za vzdr evanje groznih cest in vlak, - opravljanja kmetijskih in gozdarskih storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih kro kov v vi ini in pod pogoji, ki jih dolo a pravilnik, ki ureja pogoje za oprostitev pla ila dohodnine za te storitve (ob neizpolnjevanju teh pogojev je treba delo opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti ali drugih registriranih dejavnosti), - malih obsegov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov. Za pav alno obdav itev na podlagi katastrskega dohodka velja izjema od obveznosti izdajanja ra unov.

10 Izjema je, kot re eno, izdajanje ra unov za opravljanje malih obsegov predelave zaradi evidentiranja prihodkov do evrov letno. Obveznost izdajanja ra unov se sicer ne nana a na dav ne zavezance, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdnih pridelkov in storitev neposredno kon nemu potro niku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premi nih stojnicah, na tr nici). Drugim kupcem (ki niso kon ni potro niki) pa morajo tudi zavezanci, ki so obdav eni na podlagi katastrskega dohodka, izdajati ra une. Izdani ra uni ne vplivajo na njihovo pav alno obdav itev v okviru dohodnine. Ra une pa morajo izdajati v vsakem primeru, e so zavezanci za DDV, in jih v primeru gotovinskega poslovanja tudi dav no potrjevati.