PRIZNAVANJE OPRAVLJENIH UR NA SLUŽBENI POTI

1 REPUBLIKA SLOVENIJA. MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO. Tr a ka cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 16 50. E: PRIZNAVANJE OPRAVLJENIH UR NA SLU BENI POTI. (Pojasnila k 23. lenu Uredbe o delovnem asu v organih dr avne uprave). 1. Pravne podlage, ki se upo tevajo v primeru slu benih poti Uredba o delovnem asu v organih dr avne uprave (Uradni list RS, t. 115/07, 122/07 popr., 28/16 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: uredba) je bila izdana na podlagi petega odstavka 5. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno pre i eno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 ZDU-1G in 65/14), ki daje Vladi Republike Slovenije pooblastilo, da z uredbo uredi delovni as v organih dr avne uprave. Uredba ureja le delovni as javnih uslu bencev v organih dr avne uprave (ministrstva, organi v sestavi ministrstva, upravne enote in vladne slu be), zato se v zvezi s slu benimi potmi poleg dolo b uredbe upo tevajo tudi dolo be drugih predpisov, ki urejajo vpra anje delovnega asa in veljajo za javne uslu bence, zaposlene v organih dr avne uprave, in jih navajamo v nadaljevanju: Zakon o javnih uslu bencih (Uradni list RS, t.)

2 63/07 uradno pre i eno besedilo, 65/08, 69/08 ZTFI-A, 69/08 ZZavar-E in 40/12 ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZJU), ki je sistemski zakon na podro ju javnih uslu bencev, delovnega asa posebej ne ureja. Izjema je drugi odstavek 96. lena ZJU, ki dolo a, da lahko predstojnik posameznim javnim uslu bencem pisno odredi delo preko polnega delovnega asa, pri emer se asovna omejitev dnevnega, tedenskega in mese nega delovnega asa preko polnega delovnega asa upo teva kot povpre na omejitev v dolo enem asovnem obdobju, ki ne sme biti dalj e od tirih mesecev. Pri izra unu povpre ja se ne upo tevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni. Za vsa ostala vpra anja, povezana z delovnim asom v organih dr avne uprave, pa se na podlagi 5. lena ZJU upo tevajo dolo be Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, t.

3 21/13, 78/13 popr., 47/15 ZZSDT, 33/16 PZ-F, 52/16 in 15/17 odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1). Glede stro kov in obra una stro kov za slu beno pot je treba upo tevati: Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, t. 40/12) in Razlago Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, t. 35/17) opredelitev dnevnice za slu bena potovanja v dr avi. V primerih, ko gre za slu beno pot v tujino, pa veljajo dolo be Uredbe o povra ilu stro kov za slu bena potovanja v tujino (Uradni list RS, t. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09 in 51/12). 2. Pojma delovni as in po itek . V primerih, ko je javni uslu benec napoten na slu beno pot, se, upo tevaje opredelitev delovnega asa v ZDR-1, slu bena pot ne teje v celoti v delovni as.

4 Dolo ba 142. lena ZDR-1 definira delovni as kot: efektivni delovni as (vsak as, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi), as odmora in as upravi enih odsotnosti z dela. Pri oblikovanju definicije efektivnega delovnega asa je bila upo tevana opredelitev delovnega asa, kot jo dolo a 2. len Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne Stran 2 / 9. 4. novembra 2003 o dolo enih vidikih organizacije delovnega asa (UL L 299/9 z dne 18. 11. 2003, str. 381; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/88/ES), ki delovni as dolo a kot vsak as, v katerem delavec: dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dol nosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

5 Dolo ba 3. lena Direktive 2003/88/ES pa zavezuje dr ave lanice EU, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo vsakemu delavcu pravico do minimalnega dnevnega po itka 11 zaporednih ur v 24-urnem obdobju. Direktiva 2003/88/ES ne pozna vmesne kategorije med delovnim asom in po itkom. V zvezi z opredelitvijo pojmov delovni as in po itek pa je Sodi e EU e odlo alo v ve ih zadevah, kot npr. C-303/98 Simap, C-151/02 Jaeger, C-266/14 Tyco in C-428/09 Union syndicale Solidaries Isere, vendar se nobena od navedenih zadev ne nana a konkretno na primere slu benih poti. Iz sodne prakse Sodi a EU je razvidno, da sta pojma delovni as in po itek v smislu Direktive 2003/88/ES pojma prava Unije, ki ju je treba opredeliti glede na objektivne zna ilnosti, ob sklicevanju na sistem in namen te direktive, ki je vzpostavitev minimalnih zahtev za izbolj anje ivljenjskih in delovnih razmer delavcev 1.

6 Mo nost, da delavci upravljajo s svojim asom brez ve jih omejitev in da se posve ajo lastnim interesom, je tisti element, ki dokazuje, da zadevno asovno obdobje ni delovni as v smislu Direktive 2003/88/ES2. 3. PRIZNAVANJE ur prisotnosti na delu v povezavi s slu beno potjo Novi prvi odstavek 23. lena uredbe dolo a, da se v primeru slu bene poti javnemu uslu bencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela. Uredba o spremembah Uredbe o delovnem asu v organih dr avne uprave (Uradni list RS, t. 40/17) re ima priznavanja ur prisotnosti na slu beni poti glede na prej njo ureditev v bistvenem ne spreminja, ampak samo natan no dolo a, da se v ure prisotnosti na delu priznava as potovanja in as dejanskega opravljanja dela.

7 S spremembo uredbe se je namre le rtal del dolo be, ki se je pred spremembo glasil: vendar ne ve kot 10 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela trajalo ve kot 10 ur, o emer odlo a oseba, ki je javnega uslu benca napotila na slu beno pot . Pojasniti je treba, da je tudi rtana dolo ba omogo ala priznanje le dejanskega dela in poti z omejitvijo do 10 ur, izjemoma ve , e je dejansko opravljanje dela trajalo ve . S rtanjem asovne omejitve 10 ur se torej po spremembi uredbe v delovni as teje celotni skupni se tevek ur potovanja in opravljanja delovne obveznosti na slu beni poti. Javnemu uslu bencu, napotenemu na slu beno pot, se priznajo vse ure, ki jih je dejansko porabil za opravljanje dela na slu benem potovanju, in tudi vse ure, ki jih je porabil za pot v kraj slu benega potovanja in nazaj.

8 4. V tevanje asa potovanja v delovni as Na podlagi prvega odstavka 23. lena uredbe delodajalec, ki odobri slu beno pot, odobri tudi, da se celoten as potovanja v in iz kraja opravljanja delovne obveznosti, ki je druga en od stalnega oziroma obi ajnega kraja opravljanja dela, teje v delovni as javnega uslu benca. 1 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, Zalo ba GV, Ljubljana 2016, str. 885. 2 Tako Sodi e EU v 37. to ki obrazlo itve sodbe v zadevi C-266/14 Tyco. Stran 3 / 9. V primeru, da je z nalogom za slu beno potovanje v tujino odobreno, da javni uslu benec uporabi za pot do letali a lastno ali slu beno vozilo oziroma druge vrste prevoza (npr. taxi prevoz), se javnemu uslu bencu priznajo ure, ki jih je porabil za pot od delovnega mesta ali kraja bivanja do letali a.

9 Prav tako se teje v as potovanja tudi as, porabljen za pot od letali a do nastanitve v kraju oziroma krajih, kamor je javni uslu benec napoten. Vpra anje priznavanja ur na slu beni poti v delovno obveznost v asu, ko javni uslu benec aka na javni prevoz, se presoja v okviru vsake konkretne situacije v lu i razumevanja pomena efektivnega delovnega asa, kot ga dolo a 142. len ZDR-1. Delodajalec, ki je javnega uslu benca napotil na slu beno pot, v skladu z drugim odstavkom 142. lena ZDR-1 presodi, ali je as akanja na javni prevoz mogo e opredeliti kot efektivni delovni as, torej ali v tem asu javni uslu benec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. e javni uslu benec potuje z letalom, se mu prizna celotni as trajanja leta, kar vklju uje ne samo dejanski let z letalom, ampak tudi as, ki ga porabi za prijavo na let in varnostni pregled na kontrolni to ki pred vstopom v varovani del letali a.

10 Praviloma imajo letalske dru be v svojih pravilih dolo eno, koliko asa pred na rtovanim odhodom letala se je e mo no prijaviti na let in oddati prtljago. Kot primer navajamo, da letalski prevoznik Adria Airways zahteva, da se prijava na njihov let na letali u Jo eta Pu nika Ljubljana opravi najmanj 45 minut pred na rtovanim odhodom letala. Glede na navedeno delodajalec prizna javnemu uslu bencu razumen as, ki ga javni uslu benec porabi na letali u pred samim letom. V primeru, ko ni direktnih letalskih povezav med za etno in kon no destinacijo slu benega potovanja, se v as potovanja teje tudi as akanja na letali u na naslednji let. V teh primerih je javni uslu benec omejen na gibanje znotraj letali kih prostorov in jih ne sme zapustiti, zato tako porabljenega asa ni mogo e teti za njegov po itek.