RAZVRSTITEV KATEGORIJ SLOVENSKEGA SISTEMA …

1 REPUBLIKA SLOVENIJA. RAZVRSTITEV KATEGORIJ SLOVENSKEGA SISTEMA . IZOBRA EVANJA V KATEGORIJE PO ISCED 1997. Pretvornik med KLASIUS-SRV in ISCED 1997. ter Pretvornik med izobra evalnimi aktivnostmi/izidi, ki po KLASIUS-SRV. ne tvorijo samostojnih KATEGORIJ in ISCED 1997. Ljubljana, julij 2012. KAZALO. 1. UVODNA POJASNILA .. 3. 2 KLASIFIKACIJSKI SISTEM IZOBRA EVANJA IN USPOSABLJANJA - KLASIUS .. 6. 2. 1 Splo no o KLASIUS-u .. 6. 2. 2 Opisi KATEGORIJ v KLASIUS-SRV .. 6. Poimenovanja KATEGORIJ v KLASIUS-SRV in navedba izobra evanja/izobrazbe, ki spada v posamezno kategorijo .. 7. 3. MEDNARODNA STANDARDNA KLASIFIKACIJA IZOBRA EVANJA ISCED 1997 .. 13. Splo no o ISCED 13. Pomen ravni (level) v ISCED 1997.

2 14. Merila za razvr anje izobra evalnih programov po ravneh ISCED 1997 .. 15. Glavni in dopolnilne spremenljivke v ISCED 1997 .. 15. Kratek opis ravni izobra evanja v ISCED 1997 .. 16. 4. RAZVRSTITEV KATEGORIJ SLOVENSKEGA SISTEMA IZOBRA EVANJA, KI PO. KLASIUS-SRV TVORIJO SAMOSTOJNE KATEGORIJE, V KATEGORIJE PO ISCED 1997 .. 18. Pretvornik med KLASIUS-SRV in ISCED 19. 5. RAZVRSTITEV KATEGORIJ SLOVENSKEGA IZOBRA EVALNEGA SISTEMA , KI PO. KLASIUS-SRV NE TVORIJO SAMOSTOJNIH KATEGORIJ , V KATEGORIJE PO ISCED 199724. Pretvornik med izobra evalnimi aktivnostmi/izidi, ki po KLASIUS-SRV ne tvorijo samostojnih KATEGORIJ in ISCED 1997 .. 26. 2. 1. UVODNA POJASNILA. Podatke o vklju enosti prebivalcev v izobra evanje (o vpisanih in diplomantih), o izobrazbeni strukturi prebivalstva, o u iteljih, o finan nih izdatkih, vezanih na posamezno raven izobra evanja, ki jih zbira Statisti ni urad RS (SURS), potrebuje dr ava za svoje delovanje, potrebujemo pa jih tudi za sporo anje podatkov mednarodnim ustanovam.

3 Omenjene podatke zbiramo z razli nimi statisti nimi raziskovanji: z anketami, naslovljenimi na osebe ali gospodinjstva, ter z raziskovanji, ki temeljijo na administrativnih virih. Podatke, ki jih SURS potrebuje za mednarodno poro anje, pretvarja v kategorije klasifikacije ISCED 1997; ta je obvezni mednarodni standard za zdru evanje in prikazovanje primerljive statistike in kazalnikov izobra evanja tako v posameznih dr avah kot med njimi. ISCED 1997 se uporablja tako pri izpolnjevanju skupnega statisti nega vpra alnika treh mednarodnih institucij, Unesca, OECD-ja in Eurostata (t. i. vpra alnika UOE), in pri mednarodnih anketah (na primer pri Anketi o delovni sili, Anketi o izobra evanju odraslih) kot tudi v raziskovanjih, ki jih ne izvaja SURS, na primer v programu PISA (Programme for international Student Assesment).

4 Pridobljeni podatki (na primer o izobra evanju/programih, v katere so udele enci vpisani ali so jih uspe no zaklju ili), e zlasti tisti podatki, ki so pridobljeni iz administrativnih virov, so izra eni z razli nimi ifranti/klasifikacijami. To SURS-u ote uje delo in tudi sicer vpliva na primerljivost podatkov. SURS je v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi zasnoval nov klasifikacijski sistem izobra evanja in usposabljanja - KLASIUS. SURS in pristojna ministrstva (Ministrstvo za olstvo in port (M ), Ministrstvo za visoko olstvo in znanost (MVZT), ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve (MDDSZ)) so podpisali Dogovor o sodelovanju pri uvajanju KLASIUS-a v uporabo. Aktivnosti v zvezi z uvajanjem KLASIUS-a v postopke sprejemanja oziroma akreditacije programov, katalogov nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), v administrativne evidence in v statisti na raziskovanja e potekajo.

5 SURS predvideva, da bo uvedba KLASIUS-a v administrativno okolje in v statisti na raziskovanja prispevala k temu, da se bodo lahko prenehali uporabljati tevilni zastareli ifranti s podro ja izobra evanja/izobrazbe, da bo omogo ila ve jo enotnost in povezljivost evidenc, s tem pa tudi racionalizacijo v statisti nih raziskovanjih in v poslovanju subjektov na podro ju izobra evanja. KLASIUS temelji tako kot vse nacionalne klasifikacije izobra evanja na strukturi in drugih posebnostih nacionalnega izobra evalnega SISTEMA ; to pomeni, da se tako kot druge dr ave tudi Slovenija (kljub dejstvu, da ima kon no pripravljeno/sprejeto nacionalno standardno klasifikacijo izobra evanja) ne more izogniti pretvarjanju podatkov v kategorije po ISCED 1997.

6 Doslej je bilo treba bolj ali manj sproti pretvarjati podatke, izra ene/opremljene z razli nimi ifranti, v kategorije ISCED 1997. Uvedba KLASIUS-a v kombinaciji s pripravo in uporabo enotnega pretvornika med KLASIUS-om in ISCED 1997 pa bo omogo ila dolo eno delno racionalizacijo tudi pri mednarodnem sporo anju podatkov. Pri pripravi pretvornika med KLASIUS-om in ISCED 1997 pa se je SURS sre al s tevilnimi dilemami, povezanimi z naslednjimi dejstvi: SURS oziroma Slovenija pretvarja kategorije SLOVENSKEGA izobra evalnega SISTEMA v kategorije po ISCED 1997 nespremenjeno, na na in, dogovorjen na posvetu predstavnikov SURS-a in tedanjega Ministrstva za olstvo, znanost in port z revizijsko skupini pri Unescu v letu 1997.

7 3. z na inom te pretvorbe se ni strinjala oziroma se ne strinja vsa slovenska strokovna javnost1; o tej temi se ni doseglo nacionalno soglasje;. mnoge dr ave so v tem obdobju (odvisno ali pa neodvisno od sprememb svojih izobra evalnih sistemov) pri mednarodnem sporo anju podatkov spreminjale/revidirale prvotno razvr anje;. v tem asu se je spremenil slovenski izobra evalni sistem; poteka uvajanje bolonjskih visoko olskih tudijskih programov in ti temeljijo na druga ni strukturi visoko olskih ciklov/stopenj;. v razli nih nacionalnih in mednarodnih okoljih so bile v povezavi z uporabo ISCED 1997. zaznane nove te ave;. na Generalni konferenci Unesca oktobra 2007 je bila sprejeta odlo itev, da se ISCED 1997.

8 Glede na spremembe v izobra evalnih sistemih na globalni ravni za ne revidirati (aktivnosti v zvezi z revizijo so se pri ele v jeseni 2008 s seminarjem o tej temi, ki je bil v Parizu, in nadaljevale z regijskimi posveti z dr avami ter OECD in Eurostatom. Revizija naj bi bila zaklju ena do leta 2011 in formalno potrjena na Generalni konferenci Unesca v tem letu);. zaradi velikih te av z uporabo ISCED 1997 bodo na mednarodni ravni v koordinaciji med UNESCO, OECD in Eurostatom (preko oblikovanja posebne svetovalne skupine, sestavljene iz mednarodnih ekspertov) sku ali vzporedno z revizijo teko e oblikovati in dr avam posredovati tudi za asne kratkoro ne re itve oziroma dodatna navodila in pojasnila za uporabo ISCED 1997.

9 Na sestanku OECD-jeve Delovne skupine INES (Indicators on Educational Systems), ta je bil marca 2008 v Parizu, je bilo podano priporo ilo, da naj se dosedanja razvr anja KATEGORIJ nacionalnih izobra evalnih sistemov po ISCED 1997 v prehodnem obdobju, tj. med revizijo ISCED 1997, ne bi spreminjala;. V okviru Eurostata je bila v povezavi s sporo anjem podatkov z vpra alnikom UOE sprejeta politika revizije podatkov za nazaj, e bi dr ava pri sporo anju podatkov uvedla metodolo ke/vsebinske spremembe, ki bi vplivale na primerljivost njenih podatkov v asu. To konkretno pomeni, da bodo morale dr ave, e bodo npr. pri izpolnjevanju vpra alnika UOE. uporabile druga no razvr anje KATEGORIJ nacionalnega izobra evalnega SISTEMA po ISCED.

10 1997, posredovati hkrati e na enak na in preurejene podatke za pretekla leta (tj. do leta 2000. oz. olskega leta 1999/2000). Na podlagi prou itve vseh teh dejstev je bilo na internem delovnem sestanku na SURS-u (v okviru projekta Uvajanje in nadgrajevanje KLASIUS-a; februar 2008) usklajeno mnenje, da naj se za ne pripravljati pretvornik. Izra eno je bilo enotno mnenje, da se je treba priprave pretvornika lotiti na pragmati en na in, in sicer: dolo i se pretvarjanje za nove kategorije izobra evanja/izobrazbe (za bolonjsko prvostopenjsko in drugostopenjsko izobra evanje), dosedanje pretvarjanje pa se popravi in uskladi le pri tistih obstoje ih/starih kategorijah izobra evanja, pri katerih bi zaznali, da je nujno, da se razvr anje uravnovesi zaradi vzpostavljenih relacij med ravnjo izobrazbe, pridobljene s prej njimi programi, in ravnjo izobrazbe, pridobljene z novimi (bolonjskimi) programi, v Zakonu o visokem olstvu (ZViS-UPB3; Uradni list RS, t.)