Spomladansko škropljenje sadnega drevja proti glivičnim ...

1 Spomladansko kropljenje sadnega drevja proti glivi nim boleznim s Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra Varstvo ko i arjev V prvi dekadi meseca marca as za prvo kropljenje ko i arjev, saj glive iz rodu Taphrina povzro ajo bolezni ko i arjev, najbolj znana je breskovo kodravost (Taphrina deformans), ki brste oku i takoj, ko se le ti pri nejo odpirati, pogosto se sre amo tudi z ro i avostjo e pelj (Taphrina pruni). Parazitski miceliji gliv spomladi vzkalijo in pri nejo prodirati skozi listi e, cvetove in poganjke rastline gostiteljice. Pri breskovi kodravosti opazimo simptome kot mo no nagubanje in odebelitev listov, ki se obarvajo ivo rde e, kasneje porjavijo in se posu ijo. Pri ro i avosti e pelj gliva vzkali na brazdi pesti ev, tako se parazitski micelij razvija hkrati z mladim plodi em. Plodovi se spremenijo v ro i em podobne tvorbe brez ko ic, meso je popolnoma neu itno.

2 U inkovito varstvo pred oku bami iz rodu Taphrina temelji na preventivnem, pravo asnem zatiranju brsti ev glive, (ki prezimijo na lesu gostitelja) e pred kaljenjem in prodiranjem micelija v mlade poganjke, listi e in cvetove. Prvo kropljenje breskev in ostalih ko i arjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8%, (800g/100L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6 % koncentraciji, (700g/100 L vode), ko se pri nejo odpirati konice luskolistov. V letih, ko zima po asi prehaja v pomlad in je vreme de evno z ob asnim sne enjem, hladno, na kodravost ponavadi pozabimo in kropimo prepozno. Sadovnjak temeljito po kropimo s Cuprablau Z pred prvin obilnim de jem, e so dnevne temperature vsaj od 6 do8 C. V bolj de evnih letih kropljenje s Cuprablau Z ponovimo. Breskove kodravosti ni mogo e zatirati kurativno, ko so listi oku eni, se skodrajo, porde ijo in kasneje odpadejo.

3 Zaradi prirasta novih listov ostane manj hrane za plodi e, ki so manj i in zato manj okusni. Isto asno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzro a listno luknji avost ko i arjev (Stigmina carpophila). Simptomi oku be: na oku enih listih se pojavijo rde e pege, ob robu katerih se tvorijo plutaste celice, te kasneje porjavijo in izpadejo. Oku be plodi ev in vejic s to boleznijo so nevarne pri vseh ko i arjih, ker povzro ajo mo nej e trebljenje plodi ev ter njihovo gnitje. Gliva prezimi na majhnih povr inskih ranah vej, pomembno je tudi prezimovanje v plodovih, mumijah . e posebej ob utljive za oku be plodov so vi nje in e nje. Luknji avost zatiramo z uporabo Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra v asu odganjanja vse do konca julija. Gliva je nevarna v hladnih, de evnih poletjih, e posebej izpostavljeni so nasadi breskev, kjer v tleh primanjkuje eleza, kloroza , ali so oslabljeni od breskove kodravosti.

4 Glivi ni rak ko i arjev, glive iz rodu (V. leucostoma, V cincta) se kot paraziti zajejo v skorjo in les ko i arjev. Najbolj so ob utljive breskve in marelice, ki so oslabljene zaradi pozebe, vlage v teh, bolezni. Gliva pod lubjem dreves oblikuje obse ne stome, ki se hitro irijo in povzro ajo pokanje, smoljenje, su enje in propadanje delov dreves. Skozi propadlo skorjo po enejo rne bradavice. Najobse nej e oku be se pojavljajo v jesenskem asu, od za etka odpadanja listja naprej. e v jesen uporabimo Cuprablau Z bistveno zmanj amo irjenje oku be na dele dreves, ki e niso oku eni. Slike Ko i arji: breskova kodravost, listna luknji avost ko i arjev, ro i avost e pelj Varstvo jablan in hru k krlup je najpomembnej a bolezen jablan in hru k. Gliva (Venturia inaequalis) povzro iteljica bolezni prezimi pri jablani v odpadlem listju. Gliva hru evega krlupa(Venturia pyrina) prezimi tudi v obliki micelija na krastavih ranah na lesu.

5 V drugi polovici meseca marca se pri nejo oblikovati spolna plodi a (periteciji) iz katerih se ob padavinah spro ajo dozorele askospore, ki povzro ajo primarne oku be na mladih listih in plodi ih. Prve pega krlupa na jablanah opazimo na zgornji strani listov v prvih dneh meseca maja. Pri hru kah povzro ajo oku bo konidiji, ki so v krastavih ranah na lesu, za oku bo so bolj ob utljivi plodi i hru k kot listi, zato velikokrat krlupa na listih ne opazimo, plodi i pa so kljub temu lahko mo no oku eni. S pomladanskim kropljenji pri nemo v mesecu marcu ali v prvih dneh aprila, po napovedi prognosti ne slu be, v asu brstenja, fenolo ki fazi B - C3, (stadij mi jega u esca), glej preglednico Uporabimo od 3 do 4 kg Cuprablau Z/ ha ali od 2,5 do 3 kg Cuprablau Z ultra/ha, pri vi ini dreves do 3 m. 4kg/ha 3,5kg/ha 3kg/ha B C C3- mi je uho Preglednica1: Optimalni as kropljenja in priporo eni odmerki Cuprablau Z/ha.

6 Slike : krlup dve slike, jablanov rak Jablanov rak, (gliva Nektria galligena) prodre skozi rane na vejicah in uni i prevodna kambijska tkiva poganjkov. Drevo se brani z tvorbo kalusa. Gliva prera a plasti kalusa nastajajo odebeljene, nagubane rakaste tvorbe. Ko rakaste rane objamejo celoten obseg vejic se te pri nejo su iti. Na rakastih ranah se po letu dni razvijejo milimeter velika, rde kasta plodi a, iz katerih se v de evnem vremenu spro ajo askospore. Glavno obdobje oku b je v jeseni po odpadanju listja in spomladi od brstenja do cvetenja. Obseg oku b je odvisen od predvsem od vremenskih vplivov , vetra, to e, rezi, kodljivcev. V intenzivnih nasadih glivo zatiramo z uporabo pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra v asu brstenja, so asno s kropljenjem proti krlupu. Priporo ljiv odmerek je 3,5-4 kg Cuprablau Z/ ha ali 3 kg Cuprablau Z ultra/ha.

7 NOVO! Podaja neselektivnega sistemi nega herbicida BOOM EFEKT, v maloprodajni trgovini Cinkarne Celje, Kidri eva 26, od ponedeljka do petka, od 700 do 1600 ure. Cena: 9,48 EUR/L, Pri nakupu nad 100 EUR, Vam priznamo 10% popust.