TEHNOLOŠKA NAVODILA IZ VARSTVA VRTNIN ZA …

1 Vinarska ulica14, 2000 Maribor tel.: (02) 228 49 00 fax: (02) 251 94 82 E-po TEHNOLO KA NAVODILA IZ VARSTVA VRTNIN ZA LETO 2016: ( ebulnice: ebula, por in esen) Napisali: Mag. Jo e Miklavc Miro Me l, univ. dipl. kmet. Bo tjan Matko, univ. dipl. kmet. Miklavc J., Me l M., Matko B.,2016, Tehnolo ka NAVODILA za varstvo VRTNIN ( ebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor 2 EBULA, POR, ESEN KAZALO 1. EBULNA PLESEN (Peronospora destructur)..3 2. SIVA PLESEN EBULNIH LISTOV (Botrytis squamosa)..5 3. SIVA PLESEN (Botritis cinerea =Botryotinia fuckeliana)..5 4. EBULNA RJA, ESNOVA RJA (Puccinia allii, Puccinia pori)..6 5. BELA GNILOBA (Sclerotinia cepivorum).

2 8 6. FUZARIJSKA GNILOBA EBULE (Fusarium osysporum f. cepae)..9 7. PAPIRNATA BOLEZEN LISTJA PORA IN EBULE (Phytophthora porri)..9 8. EBULNA MUHA (Delia antiqua)..9 9. POROVA ZAVRTALKA (Phytomyza gymnostoma)..10 10. RESARJI TOBAKOV RESAR (Thrips tabaci)..13 11. ESNOVA MUHA (Suillia univittata)..15 12. EBULNI, ESNOV MOLJ (Acrolepiopsis assectella) ..17 13. PR ICE NA EBULNICAH (Aceria tulipae)..18 14. RUMENA PRITLIKAVOST EBULE (Alium virus 1)..19 15. HERBICIDI ZA Miklavc J., Me l M., Matko B.,2016, Tehnolo ka NAVODILA za varstvo VRTNIN ( ebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor 3 I. ebula, por, esen 1. EBULNA PLESEN (Peronospora destructor) Gostiteljske rastline: ebulnice Bolezenski znaki: oku eni listi, nato pritlikavi, pojav majhnih svetlo rumenih peg, nastanek prevleke Biologija: Iz oku enih ebulic se razvijejo sistemi no oku ene rastline, ki ostanejo pritlikave.

3 Listi oku enih rastlin so zviti in svetlo-zelene barve. Pogosto so prelomljeni, tako, da del lista visi proti tlom. List se kasneje obda s sivo vijoli asto prevleko, v zadnji fazi pa se listi povesijo, zgrban ijo in posu ijo. V primeru sekundarnih oku b na oku enih mestih pride do pojava lokalnih nekroz tkiva. Na listih nastanejo majhne, svetlo-rumene pege, ki se postopoma ve ajo. Na teh mestih v vla nem vremenu nastane sivo-vijoli asta prevleka. V primeru suhega vremena pa prizadeto tkivo naselijo druge glive in le-to se obarva rno. V vsakem primeru napadeni listi na mestu oku be izgubijo vrstost, se prelomijo in nad tem delom propadejo. Najpogosteje se bolezen iz leta v leto prena a z oku enimi ebulicami Gospodarska koda: To je najpogostej a bolezen ebulnic pri nas. koda nastane zaradi manj ega pridelka ter gnitja ebule e na njivi in tudi pozneje v asu skladi enja.

4 Obvladovanje: Agrotehni ni ukrepi: - petletni kolobar - uporaba zdravega sadilnega materiala Preglednica 1: Registrirani fungicidi za zatiranje ebulne plesni na ebulnicah aktivna snov pripravek odmerek karenca Registriran na: opombe baker v obliki bakrovega hidroksida Champion 50 WG 3,5 kg / ha 21 dni ebula Sredstvo se sme uporabljati na isti povr ini najve trikrat letno. Ob uporabi v hladnem in vla nem vremenu lahko deluje fitotoksi no. Baker iz bakrovega oksiklorida Cuprablau z ULTRA WP 1,8 kg/ha 3 dni ebula Tretiramo v 7 do 8 dnevnih razmikih. S sredstvom se lahko na istem zemlji u tretira najve trikrat v eni rastni sezoni. azoksistrobin Ortiva 1 L/ha 7 dni za ebulo, 14 dni za esen, spomladansko ebula 21 dni za por ebula,spomladanska ebula, esen, alotka,por Najve 2x v eni rastni sezoni.

5 Mankozeb Pennozeb 75 DG 2,0 kg/ha 28 dni ebula Tretira se od fenolo ke faze, ko je drugi list jasno viden (> 3 cm), do faze, ko pridelek dose e 50 % predvidenega premera azoksistrobin Quadris 1 L/ha 14 dni ebula, esen, por, alotka. Sredstvo se lahko na istem zemlji u uporabi najve tirikrat v rastni sezoni,pri emer ga lahko zaporedoma uporabimo najve dvakrat. Uporaba ni jega odmerka sepriporo a, ko so vremenski pogoji za razvoj bolezni neugodni oziroma so Miklavc J., Me l M., Matko B.,2016, Tehnolo ka NAVODILA za varstvo VRTNIN ( ebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor 4 presledki med tretiranji manj i od 7 dni. mankozeb metalaksil-M Ridomil GOLD MZ PEPITE Prepovedan na VVOI in na obmo jih NUV za vklju ene v KOPOP. 2,5 - 3 kg/ha 21 dni ebula, esen, alotka. Prvo tretiranje se opravi po napovedi opazovalno napovedovalne slu be oziroma ko nastopijo ugodne razmere za razvoj bolezni, to je od fenolo ke faze naprej, ko je peti pravi list popolnoma viden (BBCH 15).

6 Vsa nadaljnja tretiranja se opravi v presledkih 10-14 dni. folpet Folpan 50 SC 2,4 L/ha 14 dni v eni rastni dobi sta dovoljeni najve dve tretiranji v presledku 7 dni. Slika 1: ebulna plesen (Peronospora destructor); foto: Mi a Pu enjak Miklavc J., Me l M., Matko B.,2016, Tehnolo ka NAVODILA za varstvo VRTNIN ( ebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor 5 Slika 2: ebulna plesen (Peronospora destructor); foto: Mi a Pu enjak 2. SIVA PLESEN EBULNIH LISTOV (Botrytis squamosa) Gostiteljske rastline: ebula Bolezenski znaki: na listih ebule nastanejo tevilne majhne, ve inoma podolgovate belorumene pege, ki so nekoliko vdrte. Pege so razporejene po vsej ploskvi. Vr i ek cevastih listov zgodaj odmre. Mo no oku eni listi odmrejo. Le izjemoma povzro a gnilobo vratu. Biologija: gliva se ohranja v tleh Gospodarska koda: pege na listih, vr i ki listov odmrejo, rastline propadejo Obvladovanje: Agrotehni ni ukrepi: - ne sadimo pregosto - sajenje tolerantnih sort Preglednica 2: Registrirani fungicidi za zatiranje sive plesni na ebulnih listih aktivna snov pripravek odmerek karenca Registriran na: opombe Fluopiram+ tebukonazol Luna experience 0,5 L/ha 7 dni ebula, od razvojne faze, ko se listna osnova za ne debeliti ali iriti, do razvojne faze, ko listi odmrejo ( ebulni vrat je suh) (BBCH 41-49.)

7 Sredstvo se uporabi v intervalu 7 dni, najve dvakrat. 3. SIVA PLESEN (Botritis cinerea =Botryotinia fuckeliana) Gostiteljske rastline: ebulnice Bolezenski znaki: Pojavi se pozno, med zorenjem. Biologija: ebula propada, meso pod pegami je mehko, steklasto, v skladi u se tvori obilna siva plesniva prevleka. Gospodarska koda: propad ebule Obvladovanje: Miklavc J., Me l M., Matko B.,2016, Tehnolo ka NAVODILA za varstvo VRTNIN ( ebulnice). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor 6 Agrotehni ni ukrepi: - Zmerno gnojenje z du ikom Preglednica 3: Registrirani fungicidi za zatiranje sive plesni na ebulnicah aktivna snov pripravek odmerek karenca Registriran na: opombe Ciprodinil+ fludioksonil Switch 62,5 WG 1 kg/ha (10 g/100 m2 ) 14 dni ebula, esen, alotka Tretira se lahko od pojava petega lista dalje.

8 Sredstvo se na isti povr ini lahko uporabi najve trikrat v eni rastni dobi, razmik med tretiranji mora biti najmanj 14 dni. iprodion Rovral aquaflo 0,5 do 1,5 L/ha 7 dni za mlado ebulo, 21 dni za ebulo, alotko ebula, alotka tretira se ob pojavu prvih znakov bolezni, dovoljena so do tiri tretiranja v presledkih 10 do 14 dni; 4. EBULNA RJA, ESNOVA RJA (Puccinia allii, Puccinia pori) Gostiteljske rastline: ebula, esen, por, drobnjak, divji por Bolezenski znaki: Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko razli nih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Na listih se pojavljajo zna ilne pege polne spor rumene do rne barve. V primeru huj e oku be so listi lahko skoraj povsem prekriti s sporami. Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele ali svetlo rjave barve.

9 Pege se kasneje pove ajo (3 5 mm), oblikujejo se zna ilni svetlo oran ni pra nati kup ki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se spro ajo oran ne pra nate uredospore. Okoli pra natih kup kov se lahko pojavijo kloroze. Rja se najprej pojavi na starej ih listih in se kasneje raz iri na mlaj e. Mo no oku eni listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posu ijo in odmrejo. Oku ene rastline so po velikosti manj e, manj i je pridelek. Pri esnu prihaja do zastajanja rasti celotnih rastlin, vklju no s ebulico. Pri spravilu pridelka so ebulice oku enega esna slabe kvalitete, ibke, zunanji stroki so lo eni od ostalega dela ebulice. Tak pridelek se slabo skladi i. Pozna oku ba s televtosporami se ka e kot temno rjavi do rni kup ki na oku enih listih.

10 Biologija: Rja ebulnic, ali esnova rja, oziroma ebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji re emo bazidij. Nadalje jo uvr amo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali ve tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te irijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmno evanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za pre ivetje obvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uni ujo ih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi najve ji in najbolj destruktiven. Puccinia allii je makrocikli na rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse tiri tipe trosov. Vir oku be za spomladi posejane ebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplej ih letih e konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza.