varnost knjižica izbrana - Portal za varnost in zdravje ...

1 varnost . PRI VZDR EVALNIH DELIH. Besedilo: Ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve Sektor za varnost in zdravje pri delu Fotografija na naslovnici: Oblikovanje: Mond Grafika Zalo ilo: Ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve Tisk: Mond Grafika Copyright Ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve Vse pravice pridr ane. Priro nika ni dovoljeno razmno evati ali razpo iljati v kakr ni koli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja Ministrstva za delo, dru ino in socialne zadeve. Tiskano v izvodih. O vpra anjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu se lahko posvetujete z Ministrstvom za delo, dru ino in socialne zadeve ter In pektoratom RS za delo: Ministrstvo za delo, dru ino in socialne zadeve Sektor za varnost in zdravje pri delu Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/369 77 00. faks: 01/369 78 30. e-naslov: spletni naslov: In pektorat RS za delo Parmova 33, 1000 Ljubljana tel.: 01/280 36 60.

2 Faks: 01/280 36 77. e-naslov: spletni naslov: 1. Koristne informacije o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu so objavljene na spletnih straneh: l Slovenski Portal varnosti in zdravja pri delu: l Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu: l Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu 2010-2011: 2. 1. Uvod Vzdr evalna dela so ena najpogostej ih delovnih aktivnosti in se opravljajo v vseh podjetjih in organizacijah ter v vseh dejavnostih. Z vzdr evalnimi deli se objekti ali delovna oprema ohranjajo v dolo enem stanju. Sem spadajo razli na popravila, i enje, nastavitve, menjave delov, servisiranje, meritve, odkrivanje napak in podobno. Izvajajo jih delavci, ki imajo razli no izobrazbo, znanja in izku nje. V tem priro niku navajamo osnovne informacije za vse . delodajalce in delavce, ki so ali bi lahko bili vklju eni v vzdr evanje. Velik poudarek smo dali zlasti ocenjevanju tveganja pri vzdr evalnih delih, ki je klju en element zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev.

3 S priro nikom elimo delodajalcem in delavcem poljudno predstaviti ukrepe, ki jih je treba izvesti za varno in zdravju ne kodljivo vzdr evanje. 3. Vir: 4. je vzdr evanje? Vzdr evanje zajema tehni ne, upravne in poslovodne ukrepe, ki se izvajajo v asu ivljenjske dobe delovnih sredstev (zgradb, delovne opreme ali prevoznih sredstev) 1 . Cilj vzdr evanja je ohraniti ali znova vzpostaviti stanje, v katerem zgradbe in delovna oprema slu ijo svojemu namenu. Vzdr evanje pomeni ohranjanje delovnega mesta, njegove strukture, delovne opreme (stroji, naprave, orodje), pohi tva in drugih pripomo kov ter prostorov v varnem na inu delovanja in v dobrem stanju. Redno vzdr evanje prepre uje nenadne in nepri akovane napake v delovanju, ki lahko povzro ijo tudi nezgodo. Poznamo dve glavni vrsti vzdr evanja: l preventivno vzdr evanje periodi ni pregledi in preskusi ter redno servisiranje in l korektivno vzdr evanje nepredvidena popravila na zgradbah ali delovni opremi zaradi neustrez- nega stanja ali napake v delovanju.

4 1. Standard CEN EN 13306 Maintenance Terminology, 5. Za razliko od preventivnega vzdr evanja je korektivno vzdr evanje navadno precej bolj tvegano za varnost in zdravje pri delu. Ocenjuje se, da je okoli 15 20 %. vseh nezgod pri delu in okoli 10 15 % vseh nezgod s smrtnim izidom povezanih z vzdr evalnimi deli. 2. Vir: 2. Eurostat, 2006. 6. 3. Najpogostej e nevarnosti pri vzdr evalnih delih Pri vzdr evalnih delih so delavci lahko izpostavljeni tako reko vsem vrstam nevarnosti in razli nim faktorjem, na katere je treba biti posebej pozoren, saj lahko povzro ijo resne po kodbe in bolezni. Na podlagi podatkov o nezgodah, vrstah po kodb in boleznih, povezanih z vzdr evalnimi deli, v nada- ljevanju navajamo nekatere najpogostej e nevarnosti pri vzdr evalnih delih. Vir: 7. Izolacija delovne opreme e vzdr evalna dela zahtevajo odstranitev varoval z delovne opreme oziroma je potreben dostop znotraj teh varoval, je treba poskrbeti za dodatne varnostne ukrepe, s katerimi se prepre i izpostavljenost tveganjem zaradi elektrike, mehanskih nevarnosti, nevarnih snovi itd.

5 Podjetje mora imeti jasna navodila za izvedbo izolacije delovne opreme. POMEMBNO! Izolacija delovne opreme ter opozorila, da se na neki zgradbi ali delovni opremi izvajajo vzdr evalna dela, so nujna za varnost in zdravje delavcev pri delu. Klju na pravila za izolacijo delovne opreme v asu vzdr evanja so naslednja: 1. Delovna oprema mora biti izolirana (lo ena) od energijskega vira (najpogosteje gre za elektri no energijo, lahko pa je tudi voda, para, plin). 2. Naprava ali pripomo ek za izolacijo delovne opreme mora biti v polo aju "zaklenjeno" oziroma "izklju eno", na primer z uporabo klju avnice ( abice). 8. 3. Na delovni opremi mora biti vidno name eno opozorilo, da se na njej opravljajo vzdr evalna dela. e je le mogo e, se mora izolacija delovne opreme izvesti lo eno od opreme in ne z uporabo pripomo kov, ki so pritrjeni neposredno na delovno opremo. Vsako "shranjeno" energijo (na primer hidravli no ali pnevmati no energijo) je treba pred za etkom vzdr evalnih del sprostiti.

6 Pred vstopom ali za etkom del na delovni opremi je treba preveriti, ali je bila izolacija uspe na, na primer z vklju itvijo stikala za pogon. Vir: 9. Delo v utesnjenih ali zaprtih prostorih Utesnjen ali zaprt prostor je prostor, ki je ve inoma (ne pa vedno popolnoma) ograjen, in kjer obstaja tveganje za resno po kodbo ali celo smrt zaradi nevarnih snovi oziroma nevarnih situacij (na primer pomanjkanje kisika, pove an dele ogljikovega dioksida itd.). Taki prostori so cisterne, silosi, posode, v katerih potekajo kemi ne reakcije, cevi, ja ki, kanali, slabo prezra evani prostori in podobno. Pogosto so utesnjeni ali zaprti prostori nevarni ne samo za delavca, ki dela v njem, temve tudi za tiste, ki bi posku ali brez ustrezne opreme re iti delavca, ki se je po kodoval v takem prostoru. Vir: clearhealthsafety . 10. Vir: Vir: 11. Padec z vi ine Pri nekaterih vzdr evalnih delih obstaja zelo veliko tveganje za padec z vi ine, kakor tudi za padec predmetov na mimoido e.

7 Vzdr evalna dela zelo pogosto vklju ujejo uporabo delovne opreme za dostop na strehe, do lebov, cestnih jarkov in kanalov, na dvignjene dele strojev ipd. Oglejte si publikacijo Ministrstva za delo, dru ino in socialne zadeve "Zagotavljanje varnosti in zdravja na manj ih gradbi ih priro nik z osnovnimi 3. informacijami in navodili" . Vir: 3. onodaja_in_dokumenti/publikacije/. 12. Padec te kih predmetov Pri vzdr evalnih delih je treba v asih premestiti zelo te ke predmete. e tak predmet pade, so lahko posledice zelo hude ali celo usodne. Navadno so za dvigovanje te kih bremen na voljo erjavi, vili arji in razni podporni elementi, njihova uporaba pa se lahko zdi na prvi pogled poznana in preprosta. Vendar se je treba zavedati tveganj, e delovne opreme za dvigovanje ne uporabljamo vsak dan. Uporaba take delovne opreme je namre lahko zelo nevarna, e nismo dovolj dobro seznanjeni z njenim delovanjem. Prav tako je treba preveriti, ali je ustrezno vzdr evana.

8 Nujno je torej treba predhodno preveriti stanje delovne opreme za dvigovanje in se dobro (vsaki ponovno) seznaniti z vsemi podrobnostmi njenega delovanja. Ne smemo le predvidevati, da bomo za dvigovanje bremen vedno uporabili isto delovno opremo za dvigovanje (npr. vili ar). Prav tako ni mogo e vedno na enak na in izvesti dvigovanja. Po navadi pomeni dvigovanje te kih bremen najnevarnej o fazo vzdr evanja, zato jo je treba pravilno na rtovati. 13. Prav tako je treba dvigovanje te kih bremen v procesu vzdr evanja ustrezno nadzorovati. Zaradi e omenjenih razlogov je v tem primeru potreben ostrej i nadzor kot pri vsakodnevnih rutinskih aktivnostih dvigovanja surovin ali kon nih proizvodov. Vir: 14. Zna ilni razlogi za nezgode pri dvigovanju bremen so: l okvara delovne opreme za dvigovanje, l neustrezen na in dvigovanja in privezovanja bremen, l neustrezni in/ali neustrezno postavljeni podporni elementi, l nepravilno ocenjena te a ali te i e bremena, l precenjena nosilnost posameznih elementov delovne opreme za dvigovanje.

9 15. Kateri so klju ni preventivni varnostni ukrepi? l Pred dvigovanjem bremena je treba oceniti tveganja in izvesti varnostne ukrepe. l Zagotoviti je treba, da vsi delavci, ki sodelujejo pri vzdr evanju, poznajo in se zavedajo tveganj zaradi dvigovanja in preme anja te kih bremen. l Na rt dvigovanja bremen mora vsebovati ocenjena tveganja za varnost in zdravje pri delu, potrebno delovno opremo, postopke dvigovanja in razporeditev odgovornosti in delovnih nalog. Podatki, ki so pri tem pomembni, so: - te a bremena, - oblika bremena, - uravnote enost bremena, - razmestitev to k dvigovanja (zanke), - ocena, ali je mo no izvesti dvigovanje na tak na in, da se delavcem ne bo treba zadr evati pod vise im bremenom, - ali so potrebni za asni podporni elementi, - drugo. l Vsem delavcem je treba podrobno razlo iti posamezne korake dvigovanja bremena. 16. l Zagotoviti je treba, da pri privezovanju bremena sodeluje usposobljena in izku ena oseba.

10 L Poskrbeti je treba, da se za dvigovanje ali podpiranje te kega bremena uporabi le namenska in pregledana delovna oprema. l e obstaja mo nost, da te ko breme pade, se prevrne ali zdrsne, je treba zagotoviti, da je le-to vedno zavarovano. l Zagotoviti je treba, da se pod privezanim prosto vise im te kim bremenom ne izvajajo delovne aktivnosti. Vir: 17. Azbest Posledice za zdravje zaradi nepazljivega ravnanja z azbestom so lahko zelo resne. Vdihavanje zraka, ki vsebuje azbestna vlakna, namre lahko vodi do azbestnih bolezni, za katere e ne poznamo ustreznega zdravljenja. Obi ajno prete e med prvo izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in diagnozo bolezni veliko asa (latentna doba je 15 60 let). Azbest se je v preteklosti zelo pogosto uporabljal pri gradnji objektov in izdelavi delovne opreme. V. Sloveniji in drugih dr avah lanicah Evropske unije je e nekaj let prepovedana proizvodnja, promet in skladi enje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest, pa tudi njihov uvoz.