VSEBINA - zeia.si

1 zeia , Maribor GEOS 8 1 VSEBINA (3/2014) O PROGRAMU IN NJEGOVEM OKOLJU .. 4 Splo no .. 4 Razvoj programa .. 4 Delovna podro ja 4 Izdelava katastrskega elaborata .. 4 Izdelava topografskih podlag .. 5 Dela v in enirski geodeziji .. 5 Obdelava katastra stavb - modul STAVBE (navodila so v svojem dokumentu PDF) .. 5 SHP/DBF in XML obdelava GJI -INFRA - modul INFRA (navodila so v svojem dokumentu PDF) .. 5 Obdelava komasacij vrednostni poligoni .. 5 Namestitev 5 Lokalna in talacija (ena licenca) .. 6 NET in talacija (NET licenca) .. 6 Oddaljen dostop do NET klju a (internet) .. 6 Dein talacija programa .. 7 Programsko okolje .. 7 Pred zagonom programa in prvi korak .. 7 Mape - direktoriji .. 7 Datoteke programa .. 7 Datoteke primera .. 8 Uporaba programa in okolje Windows .. 8 Delovno okno GEOS8.

2 8 Delo z mi ko .. 9 Uvajanje v delo s programom, obdelava DKN .. 9 Kako izdelate enostaven primer .. 10 Vnos izreza DKN in ZK to k .. 10 DKN obdelava, vklop .. 11 Bli njice in skriti ukazi programa .. 13 Pomo v 13 Tehni ni problemi .. 14 VNOS IN IZRA UN TO K .. 15 Tahimetrija .. 15 Poligon .. 17 Kombiniran urez .. 18 Registrator .. 18 Stoji e .. 20 21 Detajlne to ke .. 21 YXH vnos poljubnih ASCII datotek .. 21 Digitaliziranje .. 22 Nastavitev digitalizatorja .. 22 Testiranje digitalizatorja .. 23 Digitaliziranje povr in .. 23 Digitaliziranje na rta .. 24 Digitaliziranje plastnic .. 24 Digitaliziranje profilov .. 24 Shranjevanje .. 24 Izra un poligona .. 24 Poligonsko vozli e .. 25 Kombiniran urez .. 26 OBDELAVA TO K .. 27 Delovne to ke .. 27 Afina transformacija, Helmertova transformacija, Ortogonalna transformacija.

3 29 Transformacije v ETRS in v GK .. 29 Trikotni ka transformacija.. 30 Membranska analiza po MKE .. 30 Baza trigonometri nih in poligonskih to k .. 31 ZK atributi / to ke .. 32 Vnos ZK to k .. 32 Uparjanje ZK atributov z obstoje imi to kami .. 32 Dolo itev atributov ZK .. 33 Pregled atributov ZK .. 33 zeia , Maribor GEOS 8 2 Obdelava ZK to k v ve KO .. 34 Sistem GK/TM ZK .. 34 ETRS sistem - koordinate TM .. 34 Transformacije (TM/GK) .. 34 Dialog za dolo itev aktivnih to k .. 36 SPECIFI NI POSTOPKI ZA DKN OBDELAVO .. 37 Obdelava MEJ .. 37 Prera un BONitet in kreiranje datoteke DEDovanja .. 38 Opis ozna b v listi parcel prera una bonitet .. 39 Dejanska nekmetijska raba - BON=0 .. 39 Dolo itev novih 'skritih' rab zaradi nekmetijske dejanske rabe BON=0 .. 39 Kreiranje DED datoteke .. 40 Obdelava relacij stavbe in parcele RSP.

4 40 Dva (ali ve ) izreza DKN z enim VK oz. POV .. 41 Parcelacija dol inskih objektov .. 42 Presek parcel z bazo dejanske rabe .. 42 Obdelava dokumentacije (RTF,Word, Excel) .. 43 Vabila .. 43 Pooblastila .. 43 Zahtevki .. 44 Odlo be osnutek .. 44 Presek parcel .. 44 Poljubno .. 45 EXCEL .. 46 GEODETSKI NA RT, SKICA .. 47 Splo no .. 47 Vnos in editiranje to k .. 47 Ozna evanje to k .. 47 Risanje povezav .. 48 Brisanje povezav .. 48 Delo z nivoji .. 48 Risanje skice .. 49 Risanje topografskih znakov .. 49 Baza topografskih znakov .. 50 Kreiranje blokov .. 50 Baza povezav .. 50 Oprema na rta s tekstom .. 51 Risanje linij .. 51 Risanje plastnic brez modula PLAST .. 51 Kreiranje na podlagi padnic ter izris plastnic .. 51 Interpolacija 52 Kreiranje na podlagi povezav .. 52 Prenos podatkov iz modula PLAST .. 52 Ukazi in mo nosti pri orodju - MS.

5 52 Pove evanje in gibanje po sliki .. 53 Lupa - pove ava detajla to k .. 53 Kreiranje glave .. 53 Izrisovanje na rta .. 54 Prenos DXF datotek v in iz GEOS-a .. 55 Shranjevanje na rta .. 56 Zdru evanje primerov .. 57 Rastrska podloga (DOF), TIFi .. 58 PREGLED MENIJEV IN UKAZOV .. 59 Datoteka .. 59 Obdelava .. 61 Izberi .. 63 Delo .. 65 Geora uni .. 66 Povezave .. 69 To ke .. 72 76 Izbor parcel .. 79 Izbor vrste rabe .. 79 Stavbe .. 81 Baze .. 81 Dejanska raba parcel .. 81 Znaki .. 82 zeia , Maribor GEOS 8 3 Tekst .. 82 Ri i .. 83 Pomo .. 85 PROFIL 8 .. 89 Splo no .. 89 Izbor povezave za profil .. 89 Samodejno iskanje profilov .. 89 Dolo evanje povezave za profil .. 89 Tvori pre ne podatki .. 89 Izpis staciona v situacijo .. 90 Preo tevil enje to k .. 90 Tvori iz povezave .. 90 Kriterij vi in .. 90 Povezave Ho.

6 90 Razdeli Naprej/Nazaj .. 90 Vozli a v nivo .. 90 Generacija 3D iz 2D .. 90 3D preseki povezav .. 91 Interpolacija pri H=0 .. 91 Oprema profila modul PROFIL .. 91 Parametri opreme .. 92 Izra uni .. 93 93 Izkop in razlika povr in .. 94 Izra un povr in .. 94 Opis ukazov .. 95 Meni Profil .. 95 Menu Obdelava .. 95 PLAST 8 .. 97 Splo no .. 97 Kreiranje 3D modela mre e trikotnikov .. 97 Kreiranje plastnic .. 97 Rastrska podloga 3D barve .. 98 Izra un 98 3D renderiran prikaz .. 99 Pregled ostalih specifi nih ukazov .. 99 OBLAK TO K .. 100 Nalo i .. 100 Zbri i .. 101 Viden(xxxx) .. 101 Filter vi in(xxxx) .. 101 Filter YX/EN .. 101 Novi 3D model iz filtra .. 101 Shrani iz filtra .. 101 Tvori to ko/povezavo .. 101 To ke iz obmo ja .. 101 To ke iz profila (samo ko obstaja modul Profil8).

7 101 Rastrska slika vi in (samo ko obstaja modul Plast8) .. 101 Obdelava oblaka to k v modulu Plast.. 102 KOMASACIJE .. 103 Splo no .. 103 Opis ukazov .. 103 Razredi .. 103 Komasacijski udele enci .. 103 Tabla .. 104 Vrednost .. 105 Zaklju ek .. 105 zeia , Maribor GEOS 8 4 O PROGRAMU IN NJEGOVEM OKOLJU Splo no GEOS8 ohranja tradicijo dosedanjih verzij ter e dodatno nudi mnoge novosti in izbolj ave, katere boste uporabniki z veseljem sprejeli. Glede ra unalni ke opreme je GEOS8 skromen in ne zahteva nobene posebne in drage opreme. Pravilo je enostavno tako, e deluje normalno operacijski sitem Windows, mora normalno delovati tudi GEOS8. Seveda bo delovanje hitrej e na zmogljivej em ra unalniku in obratno. Priporo amo pa Windows XP/7. Vse spremembe in novosti glede na GEOS7 so zajete v svojem dokumentu Geos8_novosti.

8 Razvoj programa Za etek razvoja programov GEOS sega v leto 1988, ko je bila razvita prva verzija programa , ki je delovala na takratnih PC (XT,AT) ra unalnikih s Hercules , EGA ali VGA grafi nimi karticami. Zna ilnost GEOSa je e takrat bil lasten grafi ni editor, ki je bil posebej prirejen za delo v geodeziji. Prva verzija programa je bila napisana v GW - BASICU oziroma kasneje v QuickBasicu. Razvoj programa se je nadaljeval predvsem zaradi pobud, elja in predlogov vedno tevilnej ih uporabnikov. Programsko orodje ( GFA Basic_DOS), ki je bilo uporabljeno v verziji 2 (1990) in 3 (1993) je omogo alo razvoj programa v smeri upo tevanja najrazli nej ih elja geodetov, ki so dnevno uporabljali program. Razvoj programa je zraven elja uporabnikov narekoval tudi razvoj programske in strojne ra unalni ke opreme.

9 Vodilo pri razvoju programa je bilo predvsem to, da program za svoje delovanje ni zahteval vrhunske ( beri najdra je) ra unalni ke opreme, ampak je zadovoljivo deloval tudi na povpre ni , cenovno dostopni opremi. Za Windows verzijo smo se odlo ili ele v letu 1996 , saj ele tedaj postane Windows okolje standardno okolje pri uporabi osebnih ra unalnikov. Slednje je omogo ila ravno dostopnej a ra unalni ka oprema ve jih zmogljivosti. Tako kot prej nja verzija je tudi ta bila napisana v GFA Basic za Windows V letu 1997 je bil program GEOS 4, kot sestavni modul programskega paketa GEKAT (GEos + teKAT), na razpisu Centra Vlade RS za informatiko izbran za uradni program za delo na izpostavah GURS-a, saj je ustrezal vsem predpisanim standardom. Leta 2001 je bila narejena verzija GEOS5 za 32 bitno okolje, v letu 2004 je sledila izdaja GEOS6, v letu 2007 pa je pri el GEOS7.

10 GEOS8 sledi smernicam in navodilom s strani geodetske uprave, saj je kakor GEOS 4/5/6/7 namenjen tudi za vzdr evanje digitalnih katastrskih na rtov. Delovna podro ja programa Izdelava katastrskega elaborata - vnos osnovnih podatkov postopka, ki so vpisani v HAD datoteki, - vnos ZK to k in geodetskih to k z ustreznimi atributi in obdelava ( dodajanje, brisanje, spreminjanje) teh atributov, - vnos podatkov iz registratorja ali digitalizatorja, - izvajanje ustreznih topolo kih kontrol, - prenos podatkov v oziroma iz obstoje ega primera ( mo nost samo izbranih objektov ), - obdelava centroidov parcel ( brisanje, dodajanje, ), - izvedba metode vklopa (papir kova metoda za podro je grafi ne izmere), - ustrezna ra unanja standardnih geodetskih problemov, - avtomatsko vodenje nekaterih atributov, - izrisi in izpisi podatkov po standardnih obrazcih, - shranjevanje podatkov v razli nih formatih, - dolo evanje centroidov, - vklop primera v izrez DKN (papir kova metoda, zapisnik povr in staro/novo stanje) Dodeljevanje podatkov ZK to kam poteka v veliki meri samodejno (glede na nastanek to ke, predstavitev itd.)