ZIMSKA REZ VINSKE TRTE - kmetzav-mb.si

1 1 Vinarska ulica 14, 2000 Maribor tel.: (02) 228 49 00, fax: (02) 251 94 82 E-po ta: Maribor, 2014 Vinogradni ko obvestilo 1 ZIMSKA REZ VINSKE TRTE ZIMSKA rez trte je najbolj strokovno vinogradnikovo opravilo in isto asno predstavlja tudi izhodi e za nov in kakovosten vinski letnik. Z rezjo grobo pose emo v ivljenjski ustroj trte in medtem, ko si jo elimo povsem podrediti, ustvarjamo izhodi e za pravilno razmerje med koli ino, kakovostjo in gospodarnostjo tako, da trajno ohranjamo ciljno vzgojno obliko in ustvarimo vse pogoje za stalno pridelavo vsakoletnih koli in kakovostnega pridelka grozdja. Pred rezjo naj vsak vinogradnik pregleda stanje rodnih o es v vinogradu, ki odlo ilno vplivajo na pridelek v tem letu in opravi vzdol ni prerez o es.

2 Prav tako naj posveti as trti tako, da preveri zdravstveno stanje in dozorelost lesa trte. Vse po kodbe lesa trte, vklju no z marmoriranimi lisami, ki so posledica oidija v preteklem letu, nas opozarjajo na previdnost in pozornost pri leto nji rezi. Pred rezjo bomo tudi dolo ili obremenitev s tevilom zimskih o es po trti, kar izhaja iz pravila obremenitve o narezanih o esih na m2 ivljenskega prostora. Ta definicija vsekakor dr i do optimalne ivljenjske povr ine trte v na em okolju, ki zna a med 2-3 m2. Vse kar je ve ali manj ivljenjskega prostora, (terasni in kvadratni vinogradi), pa ta trditev v celoti ve ne dr i. Pri obremenitvi je vedno bolj odlo ilen vinogradnik in njegov odnos do trte skozi vse leto. Tako lahko trti pustimo do enkrat ve zimskih o es kot bi po ustaljenih pravili lahko pustili, le e bomo to kasneje pri pletvi tudi odstranili.

3 Tega se poslu ujemo povsod tam, kjer imamo zelo bujne trte. Prav pri teh trtah moramo isto asno re evati obremenitev trt s pri akovanim pridelkom in zmanj evanje pretirane bujnosti, ki je dejansko poglaviten vzrok (osipanje) ve ini te av pri doseganju rednih normalnih koli inskih pridelkov. Na splo no e vedno velja priporo ilo, da sorte z velikimi grozdi ( ipon, rizvanec, rumeni mu kat, vse rde e sorte razen modrega pinota) obremenimo z 4-6 o es na m2, vse ostale pa z 6-8 o esi na m2. Danes v vinogradih ni ve omembe vrednega tevila trt, ki bi imele majhne grozde kot je to bilo neko in dana nje trte rodijo veliko ve , zato svetujemo, da trte pri rezi ne obremenite z ve kot 8 o esi na m2. OBUDIMO NEKATERE VNOGRADNI KE RESNICE IN IZKU NJE Starej e, slabo oskrbovane in po su i prizadete vinograde, ki so na lahkih tleh, re emo na kratko, bujne vinograde na bogatih tleh pa na dolgo.

4 Najbolj e razvita o esa so vedno nekje na sredini rozge. Suho in toplo vreme v asu dozorevanja enoletnega poganjka (junij, julij in avgust) pospe uje dober razvoj zimskih o es. Prav tako hladno poletje s pomanjkanjem son nega obsevanja in prekomerno koli ino padavin skupaj z mo nimi napadi rastlinskih bolezni vplivajo na slab i nastavek grozdja v naslednjem letu. Zgodnej e cvetenje v preteklem letu pozitivno vpliva na rodovitnost v tem letu. Starej e trte z malimi grozdi in majhnim dele em str ena lahko re emo e zelo zgodaj, mlade trte in trte z velikimi grozdi in ve jim str enom in vse ostale trte, ki rastejo na bolj kriti nih ni jih legah obrezujemo pozno v februarju ali celo v zgodnji pomladi. Najbolj pozno bomo rezali po to i prizadete vinograde. 2 Trta rodi praviloma na enoletnem lesu, ki je zrasel iz dvoletnega lesa. Rozge iz starega lesa praviloma niso rodne, so jalovke.

5 Enoletni les - rozgo re emo na epe (1 oko) ali reznike (2 o esi) oz. parone (7-9 o i) ali penjevce (5-7 o i). paron kot dolgi rodni les je namenjen pridelavi glavnine pridelka in naj bo vedno nad reznikom. Reznik ima nalogo rodnega in nadomestnega lesa za naslednjo leto in zagotavlja trajno ohranitev ustaljene vi ine vzgojne oblike trte. ep kot nadomestni les ima nalogo pomlajevanja in zni anja vi ine trte. Pravi reza bo na trti najprej poiskal ep, nato reznik in kon no paron. ep pomeni dolgoro no skrb za trto in ne za pridelek. Pri rezi epov, reznikov, penjevcev ali paronov odre emo rozgo 1 do 1,5 cm nad zadnjim o esom, rahlo po evno od o esa, pri zgodnji rezi naj bo rez okrogel, prav tako se pri tej rezi izogibajmo velikim ranam. Pri gojitvenih oblikah, kjer ima vsak paron ali penjevec svoj reznik, mora biti reznik vedno pod paronom ali penjevcem, da se stari les preve ne podalj a.

6 Kjer je paron pod osnovno ico lahko reznik zamenjamo z epom ali ga tudi kak no leto tudi povsem opustimo. V primeru, ko je med trtami meter in ve , bomo trto obrezali na dva parona, kjer pa je manj kot en meter, na en paron (pri ibko rasto ih trtah je optimalna razdalja pri eno paronski obliki od 0,7-0,9m) Pri bujnih sortah in prebujnih trtah bomo pustili ve o es in tudi ve dalj ih paronov, ki jih bomo z dodatno pletvijo v poletnem asu opleli ali v celoti tudi odstranili. Na tevilo in dol ino paronov odlo ilno vpliva razadalja med trtami v vrsti in bujnost trte. Med trtami naj ne bo praznih mest, kot tudi ne prepletanja paronov! V primeru dovolj prostora med trtami v vrsti, raje trti pustimo dva parona, ki jih kasneje v poletnem asu lahko razred imo tako, da odstranjujejo vsako drugo mladiko in pustimo na dveh paronih samo toliko mladik, kot jih izra a iz enega parona.

7 Tako smo z bolj redkimi mladicami zagotovili ve jo zra nost bolj zdravo grozdje bolj o kakovost ob skoraj ni manj i pridelani koli ini. Z rezjo trte dolo imo obremenitev, z vezjo pa trti zagotovimo dobro razporeditev in s pletvijo dokon no dolo itev koli ine in pridelka. Uspeh v pridelavi kakovostnega grozdja je v veliki meri zagotovljen tedaj ko rez, vez in pletev v vinogradu opravi vinogradnik sam! Eno paronska vzgojna oblika omogo a bolj ekonomi no pridelavo, ker je tehnolo ko preprosta in ob doseganju koli insko in kakovostno ciljnih pridelkov vpliva na ob utno ni anje stro kov. Ob prednosti opozarjamo tudi na pomanjkljivosti, in sicer v primeru, da je med trtami v vrsti dovolj prostora (meter in ve ) in so trte obi ajne bujnosti (en kilogram in ve enoletnega rodnega lesa na v vrsti), tedaj trto pri rezi obremenimo z dvema paronoma in pri pletvi pustimo samo toliko mladik kot bi obi ajno pustili na enem paronu.

8 V primeru, da imamo med trtami v vrsti manj kot en meter in je trta umirjene ali bolj ibke rasti (manj kot en kilogram enoletnega rodnega lesa na v vrsti), tedaj lahko brez te av obre emo trto na en paron. Ob vsem zgoraj na tetem je potrebno e z vsako trto vzpostaviti osebni odnos tako, da si vsako trto pozorno ogledamo, ocenimo njeno kondicijo in jo obre emo tako kot trta zahteva in vedno v skladu z njenim dejanskim stanjem. Specialisti na slu ba za vinogradni tvo Roman tabuc, .kmet. in Simona Hauptman, .kmet.