REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z …

1 Zbornica zdravstvene in babi ke nege Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdravili ki dejavnosti REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z ILNO PROBLEMATIKO ZBORNIK PREDAVANJ Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babi ke nege Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdravili ki dejavnosti REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z ILNO PROBLEMATIKO ZBORNIK PREDAVANJ Ljubljana, Zbornik predavanj: REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA nega STAROSTNIKA z ilno problematiko_____ _____ Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdravili ki dejavnosti 3 KAJ JE REHABILITACIJA Karan Ksenija In titut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Linhartova 51, Ljubljana IZVLE EK Osnovna filozofija rehabilitacije in rehabilitacijske zdravstvene nege je pomo prizadeti osebi, da spozna svoje ohranjene sposobnosti in jih uporabi za im bolj e delovanje in ivljenje, saj je prihodnost odvisna od preostalih sposobnosti.

2 Ne pa od stopnje prizadetosti in invalidnosti. To lahko dose emo s timskim pristopom v okviru rehabilitacijskega tima, katerega sredi e so pacient in njegovi svojci. Klju ne besede: rehabilitacija, REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA nega, kazalniki kakovosti. 1. UVOD Preden odgovorimo na vpra anje, kaj je rehabilitacija, je prav, da se najprej ozremo v zgodovino, ker brez preteklosti ni ne sedanjosti in ne prihodnosti. Na kratko bi vam elela predstaviti zgodovino In tituta za rehabilitacijo. Kdaj na Slovenskem prvi omenjajo rehabilitacijo, ni mo to no dolo iti.

3 Iz zapisov lahko ugotovimo, da je bil prof. dr. Bogdan Brecelj prvi pobudnik ustanovitve ole za fizioterapevte, e leta 1947, nekaj let pozneje pa je pripravil tudi program za razvoj rehabilitacijske dejavnosti na Slovenskem. Vsekakor je za nas prelomno leto 1954, ko je bil program za razvoj rehabilitacijske dejavnosti sprejet na Svetu za zdravstvo in socialno politiko Ljudske republike Slovenije, ki je istega leta tudi izdal odlo bo o ustanovitvi Zavoda za rehabilitacijo invalidov. To je bil hkrati tudi za etek gradnje prostorov, in sicer na zemlji u ob dana nji Linhartovi cesti.

4 Arhitekt, ki je prostore projektiral, se je zgledoval po skandinavskem na inu, zato so zgradbe nizke in razpotegnjene. Gradnja je trajala vse do leta 1962, ko so vanje namestili 12 bolni kih postelj z oddelka za protetiko z Vrazovega trga in 35 bolni kih postelj z oddelka na Vilharjevi cesti. Leta 1974 so tako v Zavodu za rehabilitacijo invalidov delovale: delovna enota za medicinsko in poklicno rehabilitacijo, delovna enota za protetiko in ortotiko, delovna enota za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Leta 1991 se je takratni Zavod za rehabilitacijo invalidov preimenoval v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo So a, leta 1993 pa v In titut Republike Slovenije za rehabilitacijo.

5 2. REHABILITACIJA IN REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA Beseda rehabilitacija izhaja iz latinske besede in pomeni re ponovno in habilitatio usposobiti. Po definiciji je rehabilitacija aktiven proces, s pomo jo katerega prizadeti zaradi po kodbe ali bolezni dose ejo polno okrevanje, e pa to ni mo no, uveljavijo svoj optimalni Zbornik predavanj: REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA nega STAROSTNIKA z ilno problematiko_____ _____ Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdravili ki dejavnosti 4 fizi ni, metalni in socialni potencial in se vklju ijo v sebi najprimernej e dru beno okolje (Turk, 2002).

6 Posledice bolezni so: okvara; to je vsaka izguba ali nenormalnost psihi ne, fiziolo ke ali anatomske zgradbe oz. njihove funkcije. Predstavlja odstopanje od norme v lovekovem biomedicinskem statusu, prizadetost; vsaka (iz okvare izhajajo a) omejitev ali zmanj anje zmo nosti za izvajanje posamezne dejavnosti na na in ali v obsegu, ki velja za normalnega pri loveku, oviranost, prikraj anost osebe, nastala kot posledica okvare ali prizadetosti, ki omejuje ali prepre uje izpopolnjevanje za to osebo normalne vloge glede na starost, spol ter dru bene in kulturne dejavnike (Drinovec, 2001).

7 Cilji rehabilitacije Osnovni cilj vsake rehabilitacije je zmanj anje prizadetosti in oviranosti na najmanj o mo no mero. Rehabilitacijski cilji morajo biti realni, natan ni ter sprotno opredeljeni v vsaki fazi rehabilitacije. Biti morajo individualni oz. prilagojeni vsakemu pacientu posebej. Namen opredelitve rehabilitacijskih ciljev je, da vsi sodelujo i vedo, kam sta usmerjena obravnava in spodbujanje motivacije ob doseganju zastavljenih ciljev. Lo imo dve vrsti ciljev: dolgoro ni, kratkoro ni. Dolgoro ni cilji opredeljujejo izhod rehabilitacije, ki ga na rtujemo ob zaklju ku obravnave.

8 Dolo imo jih glede na vrsto oz. stopnjo okvare, prizadetosti in oviranosti. Kratkoro nih ciljev pa je ve in so znotraj zastavljenega dolgoro nega cilja. Cilji morajo opredeliti u enje tistih aktivnosti, ki motivirajo pacienta, in tudi okviren as, v katerem naj bi jih osvojili. Izku nje so pokazale, da prezahtevni kratkoro ni cilji slabo vplivajo na motiviranost pacienta, zato je bolje opredeliti la ji cilj in ga po potrebi prilagajati (Turk, 2002). Kaj je rehabilitacija Rehabilitacija je kompleksen proces, ki se ukvarja s problemom invalidnosti in invalidnih oseb.

9 Invalidnost pa ozna ujemo kot stanje organizma, nastalo kot posledica bolezni, po kodbe ali prirojene hibe, ki ima za posledico trajno, delno ali popolno zmanj anje sposobnosti loveka za normalno ivljenje (Andrews, 1987). Vrste rehabilitacije Glede na vrsto obravnave, rehabilitacijo delimo na: medicinsko, psihosocialno, poklicno (Turk, 2002). Naloge medicinske rehabilitacije so: zmanj anje fizi nih in psihi nih posledic bolezni, po kodb ali prirojenih hib, spodbujanje regeneracije prizadetih tkiv in organov, prepre evanje patolo kih vzorcev fizi nega in psihi nega odzivanja na prizadetost Zbornik predavanj: REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA nega STAROSTNIKA z ilno problematiko_____ _____ Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdravili ki dejavnosti 5 (Kottke, 1990).

10 Psihosocialna rehabilitacija pomaga invalidu pri ponovnem vklju evanju v doma e okolje. Tako bolezen kot po kodbo lahko uvrstimo med katastrofi ne oblike poslab anja zdravja, ki zahtevajo ne samo u inkovito zdravstveno pomo pri okrevanju, pa pa tudi pri prilagajanju na nenadno in mo no spremenjen osebni in ivljenjski polo aj. Tega polo aja ne oblikuje zgolj verjetnost trajnega upada ali izgube nekaterih telesnih sposobnosti, pa pa tudi vpliv na dose ene in pri akovane vloge, pri akovanja, na rte in cilje ljudi, ki so tako bolezen ali po kodbo utrpeli, ta vpliv pa marsikdaj zajame tudi njihove svojce (Brejc, 2006).