setnikar katalog STRELOVODI 2011 - optim-sf.si

1 Na rtovanje strelovodov 31. Ozemljilni in lovilni elementi 62. Za itni elementi 93. Podpore odvodnih vodov 104. Kontaktne sponke 135. Stre ne podpore 156. Slemenske podpore 267. Ozemljitveni elementi 288. Orodja in ostali materiali 299. Vodniki 33setnikar23setnikarNa rtovanje strelovoda mora biti v skladu s Pravilnikom o za iti pred delovanjem strele. Nov pravilnik velja od 1. 1. 2009 dalje. Vsak tak sistem mora imeti narejen projekt s skicami in opravljene strelovodne opreme lahko poenostavimo s sistemati nim pregledom razelektritvenih poti.

2 Za nemo na strehi, ki je najbolj izpostavljena za udare strele in kon amo pri ozemljitvi oz. stiku z obstoje o ozemljitvijo v zemlji. Vrstni red ne pomeni, da je lovilni sistem na strehi pomembnej i od ozemljitve, gre le za pregleden sistem na LOVILNI DEL Najprej ugotovimo kateri tip stre ne kritine je na objektu. Na ravnih strehah na eloma ni slemena, se pa uporablja lovilne palice (SF 62) za za ito ventilacijskih kompresorjev in dimnikov, lovilno mre o pa podpirajo nosilci za plasti ne strehe (SF 65) ali pa betonske kocke (SF 14) V primeru ope natih kritin se za ne na slemenu (SF 05) in po potrebi razdela mre o s stre nimi nosilci (SF 06, SF 07).

3 Podobno se pristopi k delu na plo evinasti strehi (SF 08, SF 66, SF 67, SF 07). Kontaktno sponko (SF 64) se uporabi za zapertlane strehe (cerkve,..). Ozemljiti je potrebno vse kovinske dele, kot so obrobe dimnikov, stre ne obrobe in podobno. To se izvede z vezno sponko (SF 19) ali bolj pogosto z univerzalno sponko (SF 16).2. PREHOD S STREHE NA ODVOD Po ve ini imajo strehe naokoli speljane lebove, tako da se za prehod lahko uporabi lebno sponko (SF 01). e le te nima, ima pa debelej i plo evinasti rob, se uporabi univerzalni nosilec (SF 08, SF 66) ali pa kontaktno sponko (SF 64) uporabno tudi za zapertlane strehe.

4 Na rtovanje strelovodovTipi na za ita proti delovanju strele na poslovnem objektuSF 65stre na podpora za ravne strehe SIKASF 18merilni spojSF 28omarica za merilni spojSF 17kri na sponka za spajanje ozemljitvenega vodnikaSF 03objemka za odto no cevSF 21sestavljiva ozemljitvena sondaSF 14stre na podpora z betonsko kockoSF 62lovilec strele (z betonskim podstavkom)SF 17kri na sponka 60/60 O/OsetnikarNa rtovanje strelovodov3. ODVODNI DEL Odvode je mo speljati po fasadi (SF 15, SF 08, SF 66), po odto nih ceveh (SF 03) ali po ceveh pod fasado.

5 Praviloma naj ima vsak sistem za ite najmanj dva odvoda. Na vi ini 1,5 m se obi ajno stikata lovilno-odvodni vodnik in ozemljilni valjanec. Na tem mestu se uporabi merilni spoj (SF 17, SF 18), valjanec do vi ine merilnega spoja pa se iti z mehansko za ito (SF 02, SF 34). V primeru podometne izvedbe odvodov se lahko uporabi merilno omarico, mehanske za ite v tem primeru ne potrebujemo. V primeru, da odvod ni speljan po odto ni cevi, jo je potrebno posebej ozemljiti. 4. OZEMLJILNI DEL Ta del se obi ajni izvede pri gradnji objekta, oziroma v fazi gradnje temeljev.

6 Takrat je dovolj prostora za vkop ozemljilnega valjanca in povezave z armaturo v temeljih (SF 16, SF 17, SF 19). V nadaljevanju gradnje se pove e tude vse kovinske cevne sisteme, doto ne in odto ne z ozemljitvenimi objemkami (SF 03, SF 04). V primeru, da je to poslovni objekt, se ozemlji tudi kovinske ograje, kovinske stebre lu i (kandelabre), in podobno. V primeru, da se strelovod vgrajuje na obstoje i objekt, ozemljitev pa e ni izdelana, je le to mo no izvesti s pomo jo ozemljitvenih sond (SF 21, SF 22, SF 54). Sonda zahteva le malo prostora v primerjavi z vkopom valjanca.

7 Vsak odvod naj se zaklju i s priklopom na vsaj eno sondo, ki pa mora biti dovolj dolga, da je vselej v stiku s prevodnimi plastmi zemlje. Kar se ti e pasivnega sistema strelovodne za ite je to vse. Izvede se e meritve, ki potrdijo ustrezno prevodnost spojev, ter ustreznost na za ita proti delovanju strele na stanovanjski hi iSF 61profilna ozemljitvena sondaSF 06podope napodporaSF 05univerzalna slemenska podporaSF 66univerzalna podpora okroglega strelovodnega vodnikaSF 16univerzalna sponka 45/45SF 15zidna podporaSF 40razvodnica izena itve potencialaSF 04ozemljitvena objemka 1''45setnikarNa rtovanje strelovodovKorozija zaradi napa ne kombinacije materialovKot posledica stika dveh kovin lahko pride do galvanske korozije, ali do mikrogalvanske korozije.

8 V gradbeni tvu je to najpogostej e v primeru napak na krovsko-kleparskih delih, na ogrevalnih sistemih ali pri izvedbi ozemljitev. Kovine v gradbeni tvu lahko delimo na manj plemenite (Fe, Zn, Al,..) in bolj plemenite (Cu), ki imajo zelo razli en elektrodni potencial. Kovine z ni jim potencialom ob stiku s kovino z vi jim potencialom praviloma korodirajo. Kot najmanj ugodna kombinacija se poka e neposredni stik cinka (Zn) ali pocinkane plo evine (FeZn) z bakrom (Cu). Hitrost galvanske korozije je lahko tudi 1 mm letno.

9 E so materiali le v bli ini drug drugega lahko, zaradi izpiranja materiala, pride do mikrogalvanske korozije (zaradi izlo anja ionov bolj plemenite kovine na manj plemenito). Tabela: elektrodni potencial nekaterih kovin v slabo aerirani vodi proti standardni vodikovi elektrodiKovina ali zlitinaGalvanski potencial (V) isti aluminij-1,670 Cink-0,762 Aluminijeve zlitine-1,000 do -0,500 Nizkoogli no jeklo-0,440 Kositer-0,136 Svinec-0,126 Avstenitna nerjavna jekla (aktivna)-0,200 do 0 Baker+0,340 Avstenitna nerjavna jekla (pasivna)ve od 0,300 Potencialna razlika med (kovinskimi)

10 Materiali naj ne bi presegla 0,15 V, razen v nekaterih primerih (kombinacija materialov v prostorih z relativno suho atmosfero). e pomotoma vgradimo bakrene podpore na kovinsko streho obstaja precej nja verjetnost, da bo v letu dni kritina v okolici tak nih stikov uni ena. Garancija za kritino obi ajno ne upo teva tovrstnih po kodb, zato velja temu e posebna pozornost. Ve ina premazov in lakov je mikroporoznih, zato v prej omenjenem primeru ne prepre i mikrogalvanske korozije. Bakrovi ioni delujejo korozivno na cinkove za itne prevleke.