UREJANJE VODA KOT VARSTVO PRED POPLAVAMI

1 R. KUZMI , A. SUHADOLNIK - 65 - POPLAVNA OGRO ENOST IN UKREPIZA ZMANJ ANJE POSLEDIC POPLAV Robertina KUZMI * Agata SUHADOLNIK * UREJANJE VODA KOT VARSTVO PRED POPLAVAMI Uvod Poplave so naraven pojav, ki e z drugimi dinami nimi pojavi, kot so razne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji, sooblikujejo zemeljsko povr je. Vemo, da so dimenzije naravnega vodotoka slika ravnote ja med dinami nimi silami povpre no velikih pretokov in med odporom materiala v katerem te e vodotok. Zaradi tega so naravne struge skoraj vedno premajhne za zelo visoke pretoke, voda prestopi bregove in poplavi zemlji a, odvisno od preto ne koli ine. Poplave povzro ajo kode, nastanek le-teh pa je odvisen predvsem od prevzetega tveganja rabe zemlji a in ume anja objektov na poplavno ogro ena obmo ja. Re emo lahko, da v Sloveniji katastrofalnih poplav, ki bi se jih s tehni nimi ukrepi ne dalo prepre iti, skorajda ni.

2 Kar je ve jih preostalih poplavnih podro ij v Sloveniji so bili za obrambo pred visoko vodo narejeni vsaj idejni koncepti. Vendar je financiranje izvedbe teh objektov zaradi katastrofalnega zmanj anja sredstev za vodnogospodarstvo v preteklih letih odrinjeno v prihodnost. Iz istega vzroka je vpra ljiva tudi obstojnost in funkcionalnost e obstoje ih objektov za obrambo pred POPLAVAMI , dokon anje nedokon anih objektov, ki lahko pomenijo dodatno nevarnost, bistveno pa je okrnjeno vzdr evanje tako objektov, kot naravnih korit. Ukrepi za obrambo pred POPLAVAMI Ukrepe za obrambo pred poplavam je mo no razdeliti v naslednje skupine: - pove anje preto ne sposobnosti vodotoka, ki povzro a poplave, - izgradnja objektov za prepre evanje pretakanja visokih vod preko urbaniziranih in kultiviranih povr in, - izgradnja objektov, ki zadr ujejo visokovodni val. Ukrepe je mo no kombinirati, da se u inki med seboj dopolnjujejo.

3 Pove anje preto ne sposobnosti Ta ukrep poznamo pod imenom regulacija in je bil do sedaj v Sloveniji najbolj pogost. Danes bolj pogosto uporabljamo izraz ureditev, kar pomeni, da se vodotok uravna, tako, da ni ve ostrih zavojev. S tem se pridobi na padcu in zemlji ih. Struga se raz iri in poglobi. Bre ine in dno korita se utrdi z ustreznimi zavarovanji. Take ureditve imajo lahko veliko dol ino, lahko pa se izvajajo lokalno. Za lokalno pove anje preto ne sposobnosti se prere e posamezen oster ovinek, odkoplje bre ina, odstrani sipina, lokalno poglobi struga, odstrani prag in poseka gosto bre insko zarast, ki zavira hitrej i odtok. Tak na in urejanja imenujemo tudi vzdr evanje vodotoka. Pove anje preto ne sposobnosti ali regulacije je u inkovit ukrep, vendar lahko povzro i poplavo pod reguliranim odsekom.

4 V Sloveniji se ukrepi za pove evanje preto ne sposobnosti vedno bolj opu ajo, dovoljujejo se le kraj e ureditve na preostalih kriti nih obmo jih in v zvezi z izgradnjo infrastrukture. Vse te ureditve morajo biti izvedene sonaravno in ne smejo vplivati na dolvodni preto ni re im. Namesto pove anja preto ne sposobnosti mati ne struge se lahko zgradijo razbremenilniki, kjer z odjemom vode iz mati ne struge nad kriti nim odsekom in vra anjem vode pod kriti nim odsekom, dose emo u inek obrambe pred poplavo. Takih razbremenilnikov je v Sloveniji precej. Posledice za dolvodne odseke so podobne kot pri izvedbi regulacij. Soroden ukrepom za pove anje preto ne sposobnosti povr inskih vodotokov je tudi pove anje preto ne sposobnosti po iralnikov na dolvodnih obrobjih kra kih polj in na zaklju kih slepih kra kih dolin.

5 * Robertina Kuzmi , ing. gradb., Agata Suhadolnik, ing. gradb., DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj, , nidari evo nabre je 11, 2250 Ptuj R. KUZMI , A. SUHADOLNIK - 66 - POPLAVNA OGRO ENOST IN UKREPIZA ZMANJ ANJE POSLEDIC POPLAV Objekti za prepre evanje povr inskega pretakanja visokih voda so na splo no znani kot visokovodni nasipi. Potekajo tesno ob vodotoku ali pa so od njega odmaknjeni. To je odvisno od vrednosti zemlji a med bre ino vodotoka in nasipom, konfiguracije terena, preto nih koli in, mo nosti za splo itev visokovodnega vala v poplavnem podro ju,.. Za vodotoke in atmosfersko vodo iz padavinskega obmo ja vodotoka je potrebno zgraditi zbirni kanal in zbrane vode voditi v strugo izven obmo ja nasipa. Manj e koli ine pa se lahko tudi pre rpajo. Nasipi so izredno ob utljivi objekti.

6 Pri visokih vodah je stalna potencialna nevarnost, da se nasipi predrejo, splavijo, posedejo ali prelijejo, kar lahko privede do obse ne poplavne katastrofe. Funkcionalnost nasipa zagotavija le njegov nepo kodovan gabarit s pri tevkom varnostne vi ine, kar ka e na izreden pomen rednega vzdr evanja. V glavnem pa nastopajo nasipi v kombinaciji z regulacijo. Pri kra kih poplavah nasipi nimajo dosti pomena. Tudi v primem gradnje nasipov se pojavlja dolvodno pove anje vodnih koli in, vendar ne v obsegu kot pri regulacijah. Ne smemo zanemariti dejstva, da je nasip ogro en tudi od loveka, ivali in rastlin. Objekti za zadr evanje visoke vode so ekolo ko najbolj sprejemljiv ukrep, ki hkrati prina a tudi vzporedne gospodarske koristi. Ti objekti se imenujejo zadr evalniki. Bistvo je v tem, da se nad ogro enim odsekom z nasipom omeji prostor za katerim se zadr i visokovodni val.

7 Zadr ana voda se skozi talne zaporne izpuste v nasipu polagoma izpu a v dolvodni vodotok tako, da dolvodno ne povzro a poplavne kode. Lo imo dva osnovna tipa zadr evalnikov: - suhi zadr evalnik - namenjen je samo za zadr evanje visokovodnih valov (namenjeni ve inoma le zadr evanju katastrofalnih voda, ki nastopijo po ve letnih obdobjih; vmes je mo no prostor izkoristiti za kmetijsko rabo), - ve namenski zadr evalnik, mokri zadr evalnik ali ve namenska akumulacija - zadr i vso visoko vodo, ki se uporablja e npr. za energetsko izrabo, namakanje, ribi tvo, bogatenje vodotoka in podtalnice,.. Idealno bi bilo, e bi z izgradnjo zadr evalnika lahko ohranili vodotok dolvodno v prvotnem naravnem stanju. Z zadr evalniki se ohranja ekolo ko funkcionalnost voda ter omogo a gospodarsko rabo vode, ki bi sicer nekoristno in zaradi regulacij hitreje odtekla.

8 Ena od oblik zadr evanja je tudi zadr evanje visoke vode za nasipom v obre nih poplavnih podro jih. Pri izvedbi nasipa je predpisana stalna kontrola objekta. Na podlagi rezultatov v obratovalnem pravilniku predpisanih raziskav se izvajajo vzdr evalna dela. DOSEDANJI PRISTOPI K VAROVANJU PRED POPLAVAMI Izvajanje posegov v povr inske odvodnike za pove anje njihove poplavne varnosti je bil vendarle e dolgo nazaj pogojen s potrebami dru be ter stopnjo razvitosti hidrotehni ne stroke. V preteklosti, ko tehnika e ni omogo ala uspe nih ukrepov obrambe pred POPLAVAMI se je lovek moral sprijazniti s kodo, ki so jo povzro ale poplave. Izbiral je med koristmi, ki jih je prina alo poplavno obmo je (rodovitna ravnica, trgovske poti, bli ina mestnih jeder,..) in neprestano ogro enostjo. Z razvojem dru be in tehni nih sredstev pa se je ta odnos do vodotokov spremenil.

9 Vemo, da je koli ina in hitrost neposrednega odtoka padavin iz urbanih povr in ali pomembnih infrastrukturnih objektov veliko ve ja kot iz naravnih povr in. Tako je pritisk dru be po poselitvi obvodnega prostora in poplavnih obmo ij (kmetijsko manjvrednih zemlji ) silil vodno gospodarstvo predvsem v izvajanje ukrepov za pove evanje prevodnosti osnovnih strug vodotokov kot enega osnovnih principov zagotavljanja poplavne varnosti urbaniziranih obmo ij. Regulacije strug so bile praviloma kombinirane z obre nimi nasipi ali z nasipi v ve ji oddaljenosti od struge. Posledica pove evanja prevodnosti stug vodotokov in s tem spreminjanje ter skraj evanja osnovnih strug vodotokov na dalj ih odsekih je bilo zmanj evanje obsega retencijskih povr in. Konice ter hitrost odtekanja visokovodnih valov so se pove evali. To pa je, glede na meteorolo ke pogoje, na geolo ki sestav, ter s tem povezano morfologijo na ih rek, praviloma neugodno.

10 R. KUZMI , A. SUHADOLNIK - 67 - POPLAVNA OGRO ENOST IN UKREPIZA ZMANJ ANJE POSLEDIC POPLAV Kot nadomestilo za odvzeta poplavna obmo ja se je e v z za etku druge polovice prej njega stoletja pojavljala ideja o izgradnji umetnih zadr evalnikov. Do danes pa so bili zgrajeni le redki, ki pa so bili, zaradi prostorske in finan ne zahtevnosti, obi ajno grajeni kot ve namenski objekti. Danes ugotavljamo, da dosedanji ukrepi za varovanje pred POPLAVAMI niso dovolj u inkoviti. Ko ugotavljamo vzroke za nezadosten u inek dosedanjih pristopov lahko ugotovimo, da je bil obi ajno premalo upo tevan hudourni ki zna aj vodotokov, odto ni re im povr inskih vod ni bil obravnavan celovito, ker so se izvajali le posamezni regulacijski ukrepi na posameznih delih vodotokov. Velikokrat sta bila na rtovanje in dejanska raba vodnega in obvodnega prostora neustrezna. Poselitev se je irila predvsem v dolinska in poplavna obmo ja.