STATOPIS - SURS

1 Ni pregled Slovenije 2017 Izdal in zalo il Statisti ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 SURS Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira ISSN 2385-930 : (01) 241 64 04E: @StatSlovenija @StatSlovenija2 UVODNA BESEDA3Po eni od definicij je statistika znanost, ki razvija metode zbiranja in analize podatkov o mno i nih pojavih. Je tudi dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov, njihovo obdelavo in objavljanjem. Njena osnova je matemati na statistika, ki je veja uporabne matematike. Zveni privla no? Ve ini bralcev verjetno ne preve . eprav podatki uradne statistike temeljijo na u enih definicijah, sku amo na Statisti nem uradu Republike Slovenije statistiko pribli ati vsakdanjemu ivljenju in vsakemu loveku. Eden takih poskusov je tudi Stat pis, knji ica, ki osve ena znova prihaja med vas. V njej smo sku ali na kratko predstaviti vsa statisti na podro ja, s katerimi se ukvarjamo. Ni jih malo, pa tudi spreminjajo se z leti. Spreminjajo se tudi podatki, nekateri neznatno, nekateri zelo izrazito.

2 Uradna statistika meri stanje v dru bi, zato e zdale ni stati na. Je ogledalo dru se, da tevilo informacij iz leta v leto eksponentno nara a, morda vas njihova hiperprodukcija obremenjuje ali celo pla i. Tega ob utka v vas ne bi eleli e stopnjevati, zato smo Stat pis skraj ali, podatke pa sku ali predstaviti v kar se da privla ni obliki. Upamo, da nam je uspelo. Genovefa Ru i generalna direktorica4 KAZALO5 6 OZEMLJE 8 PREBIVALSTVO10 IZOBRA EVANJE12 DELO IN BREZPOSELNOST14 PLA E IN STRO KI DELA16 KAKOVOST IVLJENJA18 socialna ZA ITA20 ZDRAVJE22 K ULTURA24 OK OLJE26 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBI TVO28 ENERGETIKA30 BDP IN NACIONALNI RA UNI32 CENE IN INFLACIJA34 EK ONOMSKI ODNOSI S TUJINO36 GRADBENI TVO38 PODJETJA40 RAZVOJ IN TEHNOLOGIJA42 INDUSTRIJA44 TRANSPORT46 TRGOVINA IN STORITVE48 TURIZEM50 ST ATISTI NA ZNAMENJA IN OKRAJ AVE6 OZEMLJEN ajpogostej a imena slovenskih ulic, 2016 Slovenija meri km2. Po povr ini se med vsemi 257 dr avami sveta uvr a na 155.

3 Mesto (vir: CIA).V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji tevilo naselij pove alo za 13, tevilo ulic za 348 in tevilo hi nih tevilk za 2016 je bilo v Sloveniji najve ulic z imenom olska ulica, 52. Sledili sta Pre ernova in Vrtna ulica; vsaka se je pojavila imeni naselij sta se ponovili najve krat Gradi e in Pristava, vsako 2016 je bilo v Sloveniji 59 naselij brez prebivalcev; tretjina vseh je bila v ob ini Ko : SURS, GURS1. 1. 20161. 1. 2017 Povr ina Slovenije (km2) tevilo kohezijskih regij22 tevilo statisti nih regij1212 tevilo upravnih enot5858 tevilo ob in212212 tevilo tevilo tevilo hi nih ina Slovenije in njena upravna razdelitevVir: GURS SURS7 SURSN ekateri vrhovi in reke, SlovenijaVir: ARSOVir: GURS8 PREBIVALSTVOVir: SURSN aravno in selitveno gibanje prebivalstvaPrebivalci Slovenije smo bili v 2016 stari povpre no 43 let, pred petdesetimi leti pa 33 let. V 2016 so bili petdesetletniki (tj. prebivalci, rojeni 1966) druga naj tevilnej a generacija.

4 Petdeset-letniki pred 50 leti (tj. rojeni 1916) pa so bili po tevilu ele na 66. 1966 do osamosvojitve (1991) se je tevilo prebivalcev pove alo za 70 % celotnega prirasta je bil naravni prirast. Po osamosvojitvi pa se je tevilo prebivalcev pove alo za 80 % celotnega prirasta je bil selitveni : SURS19662016 Prebivalstvo, 1. 7. stopnja rodnosti2,481,58 Povpre na starost matere ob rojstvu prvega otroka (leta)23,929,4 Rojeni zunaj zakonske zveze (%)8,758,6 Povpre na starost umrlih (leta)62,577,3 Umrli dojen ki na ivorojenih26,02,0 Povpre na starost enina ob sklenitvi zakonske zveze (leta)28,235,3 Povpre na starost neveste ob sklenitvi zakonske zveze (leta)24,732,6 Prebivalstveni kazalniki SURS9 SURSP rebivalci SlovenijeVir: SURS10 IZOBRA EVANJE2015/162016/17 teviloOtroci v z enotami978944U enci v osnovnih ole in podru nice834820 Dijaki v srednje olskih ) izobra evanjaNa za etku olskega leta 2016/17 je bilo v osnovne ole vpisanih de kov in deklic.

5 U encev ponavlja vseh osnovnih olah je bilo v olskem letu 2016/17 povpre no 18 u encev na oddelek. V zasebne osnovne ole je bilo v tem olskem letu vpisanih otrok, to je manj kot 1 % vseh otrok v osnovnih zadnjih 10 letih se tevilo vpisanih v srednje splo no in strokovno izobra evanje zmanj uje, vpis v poklicne ole pa se nekoliko pove uje. 1)P odatki za koledarsko leto 2015 oz. : SURS SURSVir: SURSD ijaki po vrsti srednje olskega izobra evanja, 2016/1711 SURSV klju eni v formalno izobra evanje, po starosti, 2016/17 Vir: SURS12 DELO IN BREZPOSELNOSTS kupaj15 29 let30 49 let50 ali ve let( )Delovno aktivni915148520247zaposleni785137452197 za nedolo en as65066401183za dolo en as135715113samozaposleni10866338 Brezposelni80263816 Neaktivni76315243568%Stopnja brezposelnosti8,014,76,86,1 Stopnja delovne aktivnosti52,145,686,629,7 Vir: SURSD elovno sposobno prebivalstvo, 2016V 2016 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih, med njimi je bilo najve , 57 %, predstavnikov srednje za dolo en as so imeli ve inoma mladi, stari 15 29 let, in sicer 53 % vseh zaposlitev za dolo en as.

6 Zaposlitve za nedolo en as so imele ve inoma osebe, stare 30 49 let, in sicer 62 % vseh zaposlitev za nedolo en as. Brezposelnih mo kih je bilo v 2016 pribli no toliko kot brezposelnih ensk, vseh skupaj pa je bilo za 8 % manj kot v brezposelnosti med enskami je bila 8,6-odstotna, med mo kimi pa 7,5-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila v 2016 najvi ja v Gr iji (23,6-odstotna), najni ja v e ki republiki (4,0-odstotna); na obmo ju EU-28 je bila 8, : Eurostat, 4. 9. 2017 Stopnja brezposelnosti, izbrane dr ave EU-28, 2016 SURS13 SURSA ktivno in neaktivno prebivalstvo ( ), 20161)1) Nekateri se tevki se zaradi zaokro evanja ne : SURS14 PLA E IN STRO KI DELA20152016 Povpre na mese na bruto pla a (EUR) , ,66 Povpre na mese na neto pla a (EUR) , ,16 Povpre no mese no tevilo zaposlenih oseb, ki so prejele pla no mese no tevilo zaposlenih oseb, ki so prejele zaostala izpla no mese no tevilo zaposlenih oseb z izpla animi no mese no tevilo dejansko opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo137135 Povpre ni mese ni stro ki dela na zaposleno osebo (EUR) , ,31 Prejemki zaposlenih oseb (EUR) , ,74 Delodajal evi socialni prispevki (EUR)303,39318,75 Preostali stro ki dela5,363,83 Vir.

7 SURSPla e, zaposlene osebe, ki so prejele pla o, in stro ki delaPovpre na mese na bruto pla a v Sloveniji za 2016 je bila za 1,8 % vi ja od pla e za leto na dejavnost je bila najvi ja v podjetjih v dejavnosti oskrba z elektri no energijo, plinom in paro ( EUR), najni ja pa v podjetjih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ( EUR).Stro ki dela na zaposleno osebo so bili v 2016 za 2,2 % vi ji kot leto e ensk so bile povpre no za 6 % ni je od pla mo e zaposlenih v javnem sektorju so bile za 346 evrov vi je od pla zaposlenih v zasebnem sektorju. Pla e visoko olsko izobra enih zaposlenih so bile za pribli no evrov vi je od pla zaposlenih z osnovno olsko ne mese ne bruto pla e zaposlenih po spolu, starosti, sektorju zaposlitve in izobrazbi, 20161)1) Za asni : SURS SURS15 SURSP ovpre ne mese ne bruto pla e zaposlenih po glavnih poklicnih skupinah in spolu, 20161)1) Za asni : SURS16 KAKOVOST IVLJENJA20151)20161) tevilo oseb, izpostavljenih tveganju socialne izklju tevilo oseb pod pragom tveganja rev tevilo resno materialno prikraj anih tveganja socialne izklju enosti19,218,4 Stopnja tveganja rev ine14,313,9 Stopnja resne materialne prikraj anosti5,85,4 Dele gospodinjstev, ki si lahko privo ijo:nepri akovane izdatke v vi ini 600 EUR (%)5455enotedenske letne po itnice za vse lane (%)68691) Izra un temelji na dohodku iz prej njega.

8 SURSK azalniki kakovosti ivljenjaMese ni prag tveganja rev ine je v 2016 za eno lansko gospodinjstvo zna al 616 EUR 2016 je pod pragom tveganja rev ine ivel vsak 7. prebivalec asnih aktivnosti, ki jih je treba pla ati (npr. rekreacije, obiska kina), si ni moglo privo iti 16 % prebivalcev, starih 16 ali ve enkrat na mesec se je dru ilo s prijatelji ali sorodniki ob pija i ali pri kosilu 90 % prebivalcev. Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih (pred izvedbo raziskovanja) je stanovanjske stro ke zaradi finan ne stiske pla alo z zamudo 15 % gospodinjstva pre ivijo s svojimi dohodki, 2016 Vir: SURS SURS17 SURSS tanovanjske razmere, 2016 Vir: SURS1718 socialna ZA ITAI zdatki za programe socialne za financiranja dogotrajne oskrbe (skupaj)489socialni dr sektorji133v dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del)327upravni stro ki143sektor dr ava313drugo14zasebni sektorji15 Izdatki za zdravstveno dolgotrajne oskrbe (socialni del)162sektor dr dr ava44zasebni sektorji933zasebni sektorji1191) Nekateri se tevki se zaradi zaokro evanja ne.

9 SURSI zdatki za programe socialne za ite in zdravstveno varstvo (v milijonih EUR), 20151)Za programe socialne za ite je bilo v 2015 namenjenih milijonov EUR, za teko e izdatke za zdravstveno varstvo pa milijonov obdobju 2006 2015 so se ti izdatki pove evali in v 2015 so bili tako izdatki za programe socialne za ite kot izdatki za zdravstveno varstvo za okoli 30 % vi ji kot v 2006. V 2014 je prejemalo vsaj eno storitev ali en prejemek v okviru sistema dolgotrajne oskrbe oseb. Nekoliko ve kot tretjina teh oseb, , je prejemala storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah; sledili so tisti, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe na domu; teh je bilo za zdravstveno varstvo po namenu, 2015 Vir: SURS SURS19 SURSI zdatki za socialne prejemke po podro jih socialne za ite, 2015 Vir: SURS20 ZDRAVJEVir: NIJZB olni ka odsotnost po najpogostej ih vzrokih, 2016V 2016 je bila bolni ka odsotnost 4-odstotna, kar je bilo manj kot pred 10 leti. Povpre no trajanje enega primera bolni ke odsotnosti se je od 2007 do 2016 skraj alo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva.

10 V 2016 je bilo zaposlenih za 7 % ve zdravnikov in za 18 % ve medicinskih sester kot v letu pred tem. V 2015 rojene deklice lahko pri akujejo 57,7 leta zdravega ivljenja, v istem letu rojeni de ki pa 58,5 leta zdravega ivljenja. Odrasel prebivalec Slovenije, tj. star vsaj 15 let, je v 2016 porabil povpre no 10,5 litra istega alkohola, od tega povpre no nekaj ve kot 5 litrov z vinom, nekaj ve kot 4 litre s pivom in malo manj kot liter z ganimi pija osebje, zdravstveni domovi, bolni nice, lekarne, izdani recepti tevilo20152016na prebivalcevZdravniki28,830,8 Medicinske sestre1)26,531,2 Zobozdravniki6,97,0 Farmacevti6,87,1na prebivalcevZdravstveni domovi2)3,13,1 Bolni nice2)1,31,3 Lekarne2)1,21,2na prebivalcaIzdani recepti (beli in zeleni)8,58,61) Vklju ene so naslednje poklicne skupine: diplomirana medicinska sestra, zdravstvenik, vi ja medicinska sestra, vi ji zdravstveni tehnik, mag. zdravstvene ) Javni zdravstveni : NIJZ SURS21 SURS tevilo dni bolni ke odsotnosti na zaposlenega, statisti ne regije, 2016 Vir: NIJZ22 KULTURAM uzejske in galerijske razstave ( tevilo) dr ave za kulturne storitve:Prireditve v kulturnih domovih ( tevilo) BDP (%)0,7 Predstave v gledali ih ( tevilo) na prebivalca133 Koncerti poklicnih orkestrov in zborov ( tevilo)170 Izdatki gospodinjstev za kulturo: tevilo lanov splo nih knji nic1) na prebivalca157povpre no tev.