Dr. Senko Pličanič - ijupf.si

1 Dr. Senko Pli ani . Upravni postopek in upravni spor Izobra evanje UPRAVNA ODLO BA. Je konkretni upravni akt Z njim organ odlo i o kak ni pravici, obveznosti ali pravni koristi (posameznika ali pravne osebe). UO je rezultat uporabe materialnega predpisa v konkretnem primeru UO je pravni, avtoritativen, enostranski, oblasten, posami ni akt VRSTE UPRAVNIH ODLO B. Pisne odlo be (v fizi ni ali v elektronski obliki). Ustne odlo be (izjemoma: le e gre za nujne ukrepe v javnem interesu). Pozitivna in negativna odlo ba Konstitutivna, deklaratorna odlo ba Delna odlo ba,dopolnilna odlo ba, za asna odlo ba Dokon na/izvr ljiva, pravnomo na odlo ba Sestavni deli odlo be Uvod Izrek (dispozitiv). Obrazlo itev Pouk o pravnem sredstvu Podpis uradne osebe Pe at organa Grb Republike Slovenije Ime organa Naslov organa tevilka: Datum.

2 UVOD - ime organa, ki odlo bo izdaja - osebno ime stranke in njenega morebitnega - predpis o pristojnosti organa zakonitega zastopnika ali poobla enca - na in uvedbe postopka - kratko ozna eno zadevo, za katero gre NAZIV - odlo ba, gradbeno IZREK - odlo itev o predmetu postopka (DISPOZITIV) - odlo itev o vseh zahtevkih strank - odlo itev o stro kih postopka znesek, kdo, komu, v kakem roku, ali - dolo itev pogojev ali nalogov navedba, da bo o stro kih izdan poseben sklep - rok za opravo nalo enega dejanja - navedba, da prito ba ne zadr i izvr itve odlo be OBRAZLO ITEV - razlo itev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih - ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto - razlogi, odlo ilni za presojo posameznih dokazov - navedbo dolo b predpisov, na katere se opira odlo ba - razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tak no odlo bo - razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kak nemu zahtevku - e je drugi organ odrekel soglasje, navedba razlogov oz.

3 Sklicevanje na tak akt - sklicevanje (navedba) na predpis, e prito ba ne zadr i izvr itve odlo be - zakaj je tako odlo il in kako je uporabljen obseg in namen prostega preudarka, e gre za tako odlo bo POUK O - ali je dovoljena prito ba, ali se lahko za ne upravni spor pravnem - na koga se stranka lahko prito i SREDSTVU - pri kom je treba vlo iti prito bo - v katerem roku je treba vlo iti prito bo - navedba, da lahko stranka poda prito bo na zapisnik - koliko zna a taksa za prito bo Navedba o pla ilu takse za odlo bo (vi ina, len ZUT in tarifna tevilka). Podpis uradne osebe, ki je PODPIS URADNE OSEBE, ki vodila postopek ig je odlo ila organa Komu je treba odlo bo vro iti Sklep Je posebna vrsta v upravnem postopku izdanega posami nega pravnega akta S sklepom se odlo a o: - vpra anjih, ki se ti ejo upravnega postopka (npr.)

4 Sklep o zdru itvi stvari v en postopek; sklep, s katerim se zavr e prito bo kot prepozno), - postranskih vpra anjih v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odlo a z odlo bo (npr. sklep o izlo itvi uradne osebe). Sklep se prizadetim osebam naznani praviloma ustno, pisno pa se mora izdati, e ima stranka zoper sklep pravico prito be. Dokon nost, pravnomo nost in izvr ljivost odlo be Pravna varnost zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz izdane odlo be. Da bi se lahko dosegla tak na nespremenljivost, je treba dati odlo bi, s katero je bilo ustvarjeno dolo eno pravno razmerje, tak no lastnost, ki izklju uje mo nost za njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. Temu sta namenjena instituta dokon nosti in pravnomo nosti odlo be.

5 Dokon nost odlo be Je lastnost, zaradi katere stranka odlo be ne more izpodbijati s prito bo, ker je bilo o njenem zahtevku dokon no odlo eno V dokon no odlo bo je mogo e pose i le z uporabo ter upravnega spora Z dokon nostjo postane odlo ba tudi izvr ljiva Kdaj postane odlo ba dokon na? e je prito ba dovoljena, stranka pa je ni uporabila ali pa jo je uporabila prepozno, postane odlo ba dokon na s potekom prito benega roka. Odlo ba o prito bi postane dokon na z vro itvijo te odlo be stranki Pravnomo nost odlo be Je lastnost, zaradi katere stranka odlo be ne more izpodbijati v upravnem sporu, seveda pa tudi ne s prito bo Kdaj postane odlo ba pravnomo na? e je upravni spor dovoljen, pa ni bil spro en ali je bil spro en prepozno, postane (dokon na).

6 Odlo ba pravnomo na s potekom roka za spro itev upravnega spora. e je upravni spor dovoljen in je bil spro en pravo asno, to nik pa v njem ni uspel, postane dokon na odlo ba pravnomo na z dnem, ko postane pravnomo na sodna odlo ba, s katero je bilo odlo eno o njeni zakonitosti. V pravnomo no odlo bo je mogo e pose i le z uporabo Pravni red ne more dati absolutne in trajne nespremenljivosti razmerjem, ki vsebujejo te jo nezakonitost ali nepravilnost Izvr ljivost odlo be Je lastnost odlo be, ki zavezuje tistega, na katerega se nana a, k izpolnitvi nalo ene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve Odlo bi daje pravni red lastnost izvr ljivosti e pred njeno pravnomo nostjo nastop izvr ljivosti je praviloma povezan z nastopom njene dokon nosti Pravna sredstva Pravno sredstvo je z ustavo (prito ba) oziroma z zakonom (izredna )

7 Dolo en institut, s katero se spro i postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odlo be, sklepa) z abstraktno pravno normo Nezakonit konkretni upravni akt praviloma ne more obstajati, ker je v nasprotju s pravnim redom. Popraviti in uskladiti s pravnim redom ga je treba e zaradi javnega interesa, zlasti pa zaradi varstva pravis strank Razvrstitev pravnih sredstev Redna pravna sredstva: prito ba Izredna pravna sredstva: - Obnova postopka - Sprememba in odprava odlo be v zvezi z upravnim sporom - Odprava in razveljavitev dokon ne odlo be po nadzorstveni pravici - Izredna razveljavitev odlo be - Izrek odlo be za ni no Prito ba Ustavna pravica Postopek s prito bo se pri ne na pobudo tistega, ki ima pravico do prito be (stranka), uradoma pa ne Predmet prito be je lahko samo odlo ba, ki je bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji V upravnem postopku ni treh stopenj, zato ni dovoljena prito ba zoper odlo bo, ki je bila izdana na drugi stopnji Osebe, upravi ene do prito be Ne more se prito iti kdorkoli, le tisti, na katerega se nana a Stranka v postopku (aktivna, pasivna ali stranski udele enec).

8 Vsaka druga oseba, e odlo ba posega v njene pravice ali pravne koristi (na primer oseba, ki bi morala biti udele ena kot stranski udele enec, pa ni vedela, da postopek poteka). Vsebina in oblika prito be Odlo ba, ki se izpodbija; organ, ki jo je izdal, ptevilka odlo be in datum razlo iti, zakaj se odlo ba izpodbija (razlogi za prito bo). Ni treba navesti zahtevka stranke, to je predloga, kako naj prito beni organ re i stvar Glede oblike veljajo enaka pravila kot za vloge na splo no (pisna ali ustna, dana na zapisnik). Razlogi za prito bo s prito bo je mogo e izpodbijati vse vidike nezakonitosti izdane odlo be, to je materialno nezakonitost, procesno nezakonitost ter nepopolno ali napa no ugotovljeno dejansko stanje Odlo ba se torej lahko izpodbija s prito bo: Razlogi za prito bo e je bil pri izdaji odlo be materialni predpis napa no uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen e je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napa no (in je bilo zato materialno pravo napa no uporabljeno).

9 E so podane kr itve pravil upravnega postopka. Te so lahko nebistvene (to so tiste, katerih kr itev ni mogla vplivati na pravilnost odlo itve v stvari), bistvene kr itve pa so tiste, ki bi lahko vplivale na zakonitost izdane odlo be. Bistvene kr itev se delijo na relativne in absolutne, pri emer so slednje tiste, za katere se vedno domneva, da je njihova kr itev vplivala na pravilno/zakonito odlo itev (pri relativnih kr itvah pa je to treba preizkusiti v vsakem primeru posebej). Absolutne bistvene kr itve ZUP na teva taksativno: e je odlo bo izdal stvarno nepristojen organ; e je pri odlo anju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izlo ena, idr. Pravni u inek vlo ene prito be Odlo ilni (suspenzivni) u inek: pravilo je, da se odlo ba prve stopnje ne more izvr iti, dokler te e rok za prito bo (obstojajo izjeme: na primer v posebnih upravnih postopkih odlo ba o odmeri davka).

10 Devolutivni u inek: odlo anje o prito bi se prevali na organ druge stopnje, ki vzame predmet v re evanje. Ta organ lahko prito bo zavr e, zavrne ali prito bi ugodi, s tem da odlo bo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo celo izre e za ni no. Tudi to pravilo ima izjeme: organ prve stopnje je upravi en sam re iti prito bo, ki mu je bila izro ena, in sicer tako, da jo zavr e, e ni dovoljena ali ni pravo asna ali je ni vlo ila upravi ena oseba, ali pa tako, da izdano odlo bo nadomesti z novo odlo bo, e spozna, da je prito ba utemeljena in je treba stvar druga e re iti. Delo organa prve stopnje v zvezi s prito bo Preizkus, ali je prito ba dovoljena, ali jo je vlo ila upravi ena oseba in ali je pravo asna Nadomestitev odlo be, ki se s prito bo spodbija z novo odlo bo Po iljatev prito be prito benemu organu ( e ne nadomesti izpodbijane odlo be z novo odlo bo).