NOTARSKE NOVICEZakj notrZau?St

1 UVODNIKZ akaj k notarju? Ali ne bi mogel teh nekaj papirjev napisati kar sam? Pa spet akanje, iskanje parkirnega prostora, neprijazni uradniki, veliki stro , e vedno odmeva pri nekaterih posameznikih, ki NOTARSKE storitve i ejo prvi in to pod stereotipnimi - napa nimi vtisi dolo enega dela , strokovnost, profesionalnost in zaupanje je na e osnovno sporo ilo, temeljno vodilo dela. Mineva petnajsto leto od ponovne ustanovitve notariata v Republiki Sloveniji. V teh letih je bilo skozi prou evanje vseh podro ij notarskega poslovanja ne samo v lu i doma ih zakonov, temve tudi tuje NOTARSKE prakse, narejeno veliko dela, posledica katerega je predvsem veliko vi ja pravna varnost za dr avljane in ostale uporabnike notarskih storitev.

2 NOTARSKE pisarne smo ustrezno opremljene za izvajanje najzahtevnej ih storitev na podro ju elektronskega poslovanja, kar se je e pokazalo pri uporabi sistema e-VEM za gospodarske dru be, uporabi registra zastavnih pravic na premi ninah in pri delu z elektronsko aplikacijo registra oporok. Glede na izku nje pri uporabi teh aplikacij menim, da se bodo z elektronskim vlaganjem zemlji koknji nih predlogov lahko postopoma zmanj ali tudi sodni zaostanki na tem podro ju, pri emer varnost pravnega prometa ne bo v ni emer ogro ena oz. je bo z odpravo zaostankov vedno ve . Na notarski zbornici e ve kot dve leti uspe no vodimo Centralni register oporok, kar je garancija tudi za uspe no vzpostavitev Registra enitnih pogodb, ki ga bo zbornica vodila na podlagi dolo b Dru inskega zakonika.

3 Zahvaljujo svojemu strokovnemu znanju smo notarji sposobni aktivno sodelovati pri razvoju hitro rasto ega evropskega pravnega prostora, ki mora zagotavljati pravno varnost in enakovreden dostop do pravnega varstva za vse dr avljane RS in EU. Prepri ana sem, da smo slovenski notarji, ki leto nje leto tudi prvi neposredno sodelujemo v samem vodenju evropske NOTARSKE organizacije, sposobni pomagati zgraditi sistem, v katerem bodo dr avljani lahko uresni ili svoje pravice, neodvisno od dr ave lanice, v kateri velikim zadovoljstvom lahko pospremim izid prvega izvoda Notarskih novic. Namen novic, ki jih bomo izdajali tudi v prihodnje, je zagotoviti ve jo prepoznavnost notarskega dela in utrditi most zaupanja med dr avljani in notarji.

4 Spo tovani uporabniki notarskih storitev, kolegice in kolegi, pridru ite se nam z Va imi komentarji in Ti ar Be ter predsednica NOTARSKE zbornice Slovenije(notarka v kofji Loki)april 2010 NOTARSKE NOVICENOTARSKE NOVICENOTARJI IN GOSPODARSKO PRAVON otarji smo v preteklem desetletju s svojim delom na podro ju gospodarskega prava pomembno prispevali k zagotavljanju pravne varnosti na tem podro ju. NOTARSKE pisarne so postale mesto, na katerem ustanovitelji oz. dru beniki pridobijo vse potrebne osnovne informacije o postopku ustanovitve in registracije ter tudi delovanja in kasnej ega spreminjanja gospodarskega subjekta. Na tem mestu ustanovitelji s pomo jo neodvisnega pravnega strokovnjaka - notarja dolo ijo (pogosto zapletena) pravila dru be in jih nato lahko tudi spreminjajo pod njegovim nadzorom, po potrebah in interesih, ki se poka ejo v kasnej em delovanju dru be in razli nih ivljenjskih situacijah.

5 Notar poskrbi tudi za teko o sodno registracijo in s tem publiciteto sprejetih sprememb. Po zadnjih spremembah Zakona o gospodarskih dru bah je mo no gospodarsko dru bo ustanoviti s pogodbo v obliki notarskega zapisa ali pa na posebnem obrazcu preko sistema e-VEM, v okviru katerega imamo pomembno vlogo tudi notarji. Na e delo se na podro ju sestave in overitev notarskih listin ni bistveno spremenilo, poenostavil pa se je postopek vpisa novih subjektov in kasnej ih sprememb v sodni namen portala e-VEM za gospodarske subjekte je v tem, da se podjetnikom in dru benikom omogo i, da na enem mestu hitro opravijo postopke, potrebne za pri etek poslovanja podjetnika ali gospodarske dru be ali njunih kasnej ih sprememb.

6 Portal e-VEM omogo a, da se ti postopki opravijo z uporabo elektronske aplikacije. Delo s spletno aplikacijo sistema e-VEM je za uporabnika prijazno, aplikacija je odpravila marsikatere administrativne ovire in tudi notarjem olaj ala delo. Po zaklju ku pravnega posla v notarski pisarni se postopki registracije opravijo preko spleta, v elektronski obliki (dokumente v klasi ni, papirni obliki notar pretvori v elektronsko obliko in jih, skupaj z vlogo, po lje na sodi e), registracija v sodno/poslovnem registru pa je izvedena izjemno hitro, v asih celo e v istem dnevu. Pretvarjanje listin v elektronsko obliko v notarskih pisarnah poteka zanesljivo in teko e, pri tem pa je odpadlo delo s fizi nimi po tnimi po iljkami.

7 Tudi vro anje sklepov sodi poteka elektronsko direktno v notarjev varni elektronski predal. Po novem tudi ni ve potrebna pla ljiva objava vpisa v Uradnem listu - ta je namre nado-me ena z brezpla no objavo na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Kvalitetno delo notarjev na tem podro ju je prispevalo k zmanj anju tevila odredb, ki jih sodi a izdajajo v zvezi s pomanjkljivimi in nepopolnimi vlogami pri vpisih v sodni register. Vse storitve s podro ja gospodarskega prava se torej lahko opravijo v katerikoli izmed 93 notarskih pisarn v Republiki Sloveniji, kjer vam je na voljo hitra in strokovna notarska pomo za urejanje pravnih pravil, povezanih z delovanjem gospodarske dru notarjev: OTA RNOTAR NOTARNOTARSKA ZBORNICASte podjetnik ali gospodarska dru ba?

8 Kje in kako hraniti oporoko?Zakj noktr aut?ja rSeS SpCentralni register oporok vodi Notarska zbornica Slovenije na podlagi 108. a lena Zakona o notariatu. Natan nej e dolo be o postopku v zvezi z vpisom in vpogledom v register oporok in obveznostih predlagateljev so dolo ene v Zakonu o notariatu in v Pravilniku o centralnem registru oporok. Register je bil vzpostavljen 15. oktobra 2007 (Uradni list RS t. 90 z dne 5. 10. 2007).Notarska zbornica Slovenije vodi register oporok kot informatizirano bazo podatkov. Zahteva za vpis ali izpis podatkov se lahko poda elektronsko ali pisno. Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izro ene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izro enih v hrambo sodi u na podlagi dolo il zakona, ki ureja dedovanje.

9 Podatke o oporokah, ki se evidentirajo v registru, po iljajo notarji, odvetniki in sodi je nekoristna, e se zanjo po oporo iteljevi smrti ne zve. Oporo itelj lahko sam poskrbi za to, da se bo za njegovo voljo vedelo, vendar je pri oporoki, ki ni formalno hranjena, npr. jo oporo itelj dr i pri sebi ali jo izro i oporo nemu dedi u ali komu drugemu, te ava v tem, da ni jamstva, da se bo tak na oporoka na mestu, kjer naj bi se nahajala, ob smrti tudi na la. Oporoka se lahko npr. uni i, prekli e ali pride v roke nepoklicanim osebam. Po kon anem zapu inskem postopku najdene oporoke so leglo nezadovoljstva pri zakonitih in oporo nih dedi ih in vir sporov. Oporo itelj lahko, da bi se temu izognil, svojo oporoko sestavi pri notarju, ki bo podatke o obstoju oporoke posredoval v centralni register oporok.

10 Zagotovitev podatkov o obstoju oporoke je s te strani pomemben prispevek k zmanj evanju tovrstnih vzpostavitvi registra so bili vanj avtomatsko vpisani podatki o vseh pri notarjih hranjenih oporokah, sestavljenih v notarskem zapisu ali v hrambo sprejetih zasebnih oporokah. Tako so v register vpisane vse NOTARSKE oporoke, na notarski zbornici pa elimo, da bi se podatki o oporokah, s katerimi so sodi a in odvetniki razpolagali pred vzpostavitvijo centralnega registra oporok, im prej v celoti vpisali v register. Podobni registri oporok v vrsti evropskih dr av, tudi v sosednjih, uspe no delujejo in si brez njih urejanje zapu in te ko zami ljajo. Sodoben na in ivljenja poleg ve anja premo enja v vseh njegovih oblikah, od nepremi nin, vrednostnih papirjev, delnic, kapitalskih dele ev, raznih vrst pravic in upravi enj ter edalje ve jih migracij prebivalstva, zahteva tudi ustrezne oblike urejanja prehoda vsega tega premo enja na dedi e.